26.10.2016 – Slovenske novice
Ne podrite nam cerkve! prosijo Čemšeničani
Časi, ko bi v rdečih revirjih z veseljem zaprli kakšno cerkev, so že tako dolgo nepreklicno mimo, da so bolj ali manj pozabljeni. Pa vendar smo priča prav posebnemu paradoksu: kar ni uspelo rdečim veljakom, je v Čemšeniku storila ljubljanska nadškofija, h kateri spada ta hribovska župnija v dekaniji Zagorje ob Savi. Medtem ko sosednji dve trboveljski župniji, sv. Marije in sv. Martina, ter hrastniška Kristusa Kralja spadajo v dekanijo laško-celjske škofije v mariborski metropoliji.
V nedeljo je bila v čemšeniški cerkvi Marijinega vnebovzetja zadnja maša pred zaprtjem, ki so ga iz Ljubljane zaradi varnosti naložili župniku Dragu Markušu. V pismu mu med drugim naročajo, da »glede na ugotovitve strokovnega poročila o stanju poškodb in statični varnosti župnijske cerkve le-to takoj zaprete in prepoveste vstop vsem nepooblaščenim osebam, bogoslužje pa v celoti opravljate v župnišču«.
Županova odgovornost
Naključje je naneslo, da je zagorski župan Matjaž Švagan v prvem javljanju v drugi polovici zdajšnjega županskega mandata, ki je njegov že šesti, nagovoril občanke in občane prav o zaprtju cerkve: »Leta 2010, ko smo imeli na območju Zagorja poplave, smo na podlagi pobude krajank in krajanov za saniranje cerkve opravili dodatna sondiranja in meritve. Na tem predelu Čemšenika so v zadnjem času ugotovili večje premike plazenja, sicer so poškodbe na objektu vidne že desetletja. Na podlagi dveh strokovnih mnenj smo se problema lotili z vso resnostjo in opravili tudi pogovor z zagorskim dekanom, čemšeniškim župnikom, prav tako tudi v okviru ministrstva za kulturo – ta cerkev je pod spomeniškim varstvom – ministrstva za okolje in prostor in s predsednico krajevne skupnosti. Objekt smo si ogledali in res je nevaren. Moja odgovornost je, da na podlagi meritev opozorim na stalno prežečo nevarnost. Zasnove za reševanje samega cerkvenega objekta kot vsega plazovitega območja imamo, zdaj postopke peljemo maksimalno naprej. Res sem te dni slišal, da župan zapira cerkev v Čemšeniku… Glejte, jaz sem zadnji, ki bi zapiral kakšen objekt. Skupaj z nadškofijo, ki je tudi spoznala, da so meritve na mestu, in je v teh dneh poslala župniku v Čemšenik dopis, naj takoj zapre objekt, saj je nevaren tako za vse, ki vstopijo, kot tudi za zadržujoče se v neposredni bližini. Intenzivno iščemo rešitve, ureditev celotnega kompleksa pa bo stala sedem do osem milijonov evrov.«
Pokopališče drsi na cesto
Med opravljanjem naročenih meritvenih raziskav za sanacijo plazu Čemšenik so ugotovili, da se ta ves čas premika, najhitreje pa pod cerkvijo. Posledica razlik v premikanju vzhodnega in zahodnega dela objekta so razpoke. Nevarnost porušenja je konec minulega meseca potrdil tudi Šafnerjev projektivni biro, ki je izdelal strokovno mnenje o stanju poškodb in statični varnosti čemšeniške župnijske cerkve. Predvsem zaradi nevarnosti nenadne porušitve osrednjega dela južnega zidu pa je ogrožena neposredna okolica cerkve. Da se prevrne, grozi tudi ves vzdolžni zid na južni strani cerkve. Lahko pa se zgodi, smo slišali v Čemšeniku, da hkrati s cerkvijo na spodnjo cesto spolzi tudi pokopališče ob njej. Čemšeniško turistično društvo registrirano znamenitost sakralne dediščine takole predstavlja: »Začetek čemšeniške fare sega verjetno v 12. stoletje, ko se je na Gamberku naselila plemiška družina Galle – Gallenberg, samostojna fara pa je postala leta 1596. Cerkev Marije Vnebovzete je v jedru še gotska, v baroku pa je bila predelana in pozneje še razširjena. Od leta 1740 ima njen tloris obliko križa. Pozlačen Marijin kip v glavnem oltarju je star že več kot 250 let, drugi deli oltarja so delo delavnice Štefana Šubica, Štefanov sin Janez (1850–1889) pa je naslikal sliki sv. Mihaela in Notburge. V južnem stranskem oltarju je slika sv. Dominika, delo znanega baročnega slikarja Fortunata Berganta (1720–1769). Križev pot je iz znane Layerjeve delavnice. Notranjščina cerkve je bila leta 1981 temeljito obnovljena.«
Huje na moški strani
Čemšeničani sprejemajo zaprtje cerkve kot bridko nujnost, nam pove domačin: »Tako grozeče kot na tistega, ki jih vidi prvič, delujejo razpoke, morda le ni, saj so ob sanaciji pred 25 leti na stiku zidov z ostrešjem strokovnjaki izdelali debel železobetonski venec. Vezali so ga na zvonik z letnico 1752, ki stoji na skali in je povsem stabilen. Že pred tem vencem se je stavba ‘odlepljala’ in so njeno polzenje poskušali zadrževati z raznimi gradbenimi utrditvenimi posegi. Tako da morda nevarnost nenadnega porušenja morda le ni tako strašna, kot zdaj pravijo. Seveda je bolje zapreti kot tvegati. Samo to prosimo, ne podrite nam cerkve!«
Ob tem pokaže globoko pod brežinski zid, ki nad cesto zadržuje svet s cerkvijo: »Ko so zgradili cerkev in še dolgo potem spodaj vozile vprege, zdaj pa tovornjaki s hlodovino in cisterne. Samo zamislite si, kakšne vibracije so to in kako počasi, a vztrajno na okolico delujejo rušilno.«
Cerkev je razsežna bolj, kot bi za tak kraj pričakovali: »To pa zato, ker so k župniji poleg Šentgotarda, kjer pa je podružnična cerkev, nekoč spadali tudi Izlake in Kisovec.«
V tukajšnjem kmečkem zaledju dolinskih rudnikov se je ohranila še marsikatera stara navada, ki jih je drugod čas že odpihnil. Tako so se župljani vse do zadnje maše moški in ženske strogo ločeno posedali vsak v svojo polovico klopi. Razpoke so precej bolj grozeče nad moško stranjo. A ko je župnik zaradi varnosti nagovarjal »Pejte, možakarji, na žensko stran sedet’,« ni hotel v žensko polovico prestopiti – niti en sam!
Foto: Dejan Javornik
20.10.2016 – Občina Zagorje ob Savi
Cerkev v Čemšeniku ogroža plaz
Cilj lokalne skupnosti, Nadškofije Ljubljana, Župnije Čemšenik ter krajanov in krajank Čemšenika je, da se cerkev ohrani in da se čim prej zagotovi varno izvajanje bogoslužne dejavnosti v cerkvi Marijinega vnebovzetja.
Občina Zagorje ob Savi si skupaj z Nadškofijo Ljubljana, Župnijo Čemšenik in pristojnimi ministrstvi, ki so seznanjena z razsežnostmi plazu v Čemšeniku, prizadeva, da bodo v najkrajšem možnem času pripravljeni projekti za sanacijo plazu na neposrednem območju cerkve in pokopališča kot tudi za sanacijo cerkve.
Poziv občine Zagorje ob Savi o zaprtju cerkve Marijinega Vnebovzetja
Sklep Nadškofije Ljubljana o zaprtju cerkve Marijinega Vnebovzetja