08.04.2023 – Slovenske novice
Že peto leto brez velike noči
Bogoslužja obhajajo kar na dvorišču ali v župniji. Začelo se je pred sedmimi leti, ko so našli ostanke prazgodovinske naselbine.
Cerkev v zaselku Čemšenik nad Zagorjem ob Savi od lanske jeseni spet privablja radovedne in nejeverne poglede. Kako tudi ne. Tam, kjer stoji oziroma je stala, je je več kot polovica manj. Ostala sta le zvonik in del poslopja ob njem, preostali del pa, kot bi ga kdo odrezal. Zaradi podobe poslopja se poraja tudi vprašanje, za kaj pravzaprav gre oziroma kaj, za vraga, se je zgodilo. Sploh ker se je saga začela že pred dobrimi sedmimi leti.
Takrat so pod cerkvijo naleteli na zanimive in nepričakovane najdbe. Raziskav in izkopavanj so se lotili arheologi in raziskovalna dela v cerkvi so trajala kar nekaj časa. Tla so bila odkopana in razrita, povsod izkopanine z ustreznimi označbami, v vsem tem času se prostor ni dal uporabljati. Arheologe so presenetili zgodnjesrednjeveški slovanski grobovi in ostanki prazgodovinske naselbine. Odkrili so dve kamniti obokani novoveški grobnici, kamniti zidani grob in večfazno srednjeveško in novoveško grobišče ter več gradbenih faz cerkve. Izkopali so kar 150 grobov. Najstarejši pokopi so iz zgodnjega srednjega veka, verjetno iz 10. stoletja, kar nakazujejo lega in usmeritev najstarejših grobov ter pripadajoči nakit.
V tem času so se lotevali tudi obnove cerkve. Ta je zaradi starosti in nezadostnega vzdrževanja razpokala, razmajani so bili temelji, teren, na katerem stoji, je drsel.
Najdbe onemogočale obnovo
Leta 2018 so se začeli razkopavanje in raziskave, kar je po navedbah župnije še poslabšalo stanje. Občina Zagorje je priskočila na pomoč s sofinanciranjem pilotov za utrditev pokopališča in škarpe, za kanalizacijo in vodovod. Zaradi razpok na stavbi, ki so nastale zaradi drsenja tal, je grozila nevarnost, zato je gradbeni inšpektorat z odločbo odredil zaprtje cerkve v delu, kjer niso potekala raziskovalna dela. Omenjeni predel je po navedbah župnika Janeza Mihelčiča zaprt vse do danes. To potrjujejo tudi krajani. Pravijo, da ne morejo vstopiti in da ne vedo, kakšno je stanje in kaj se sploh dogaja. “Noter bi se lahko šlo le na lastno odgovornost, vendar to zaradi zaklenjenosti in zaprtosti ni mogoče, pa tudi dovoljeno ni,” pravi župnik.
Načrtovana obnova cerkve se je po njegovem zavlekla za toliko let zaradi raziskav. “Zavod za kulturno dediščino je dolgo blokiral in onemogočal dostop, sicer bi bilo že marsikaj narejenega,” doda. Kot kaže, se bodo stvari zdaj začele odvijati. Kot pravijo arheologi, ni novih najdb in so končali raziskave. V zadnjem času so le še čistili in opravili še tri metre izkopa, da so videli, do kod gre freska. “Zdaj se bo naprej gradila cerkev. Zunanja oblika bo ostala ista, drugačna pa bo gradnja. Prej je bil kamen, zdaj bodo zidovi manj debeli in se bo povečala notranjost cerkve,” doda župnik. Pove tudi, da podrobnejšega poročila o raziskavah še nimajo.
Zbirajo tudi prispevke
V času raziskav je bilo delovanje cerkve spremenjeno. “Vse je potekalo nemoteno, a ne v cerkvi. Maše, obredi, pogrebi, vse je bilo opravljeno v župnišču. Vse sobe so bile spremenjene v začasen verski objekt,” pojasni župnik. Ne v cerkvi, ampak kar v župnišču bodo znova obhajali tudi veliko noč. Pri financiranju gradnje novega dela cerkve po župnikovih besedah ne sodeluje nobeno ministrstvo, tudi za kulturo ne. Izvedbo bo financirala župnija, nekaj bo prispevala občina Zagorje. Za dokončanje del namerava župnija pobirati tudi prostovoljne prispevke. Nekaterim se to zdi nedopustno in neprimerno in navajajo, da ima Cerkev dovolj denarja, oproščena pa je tudi plačevanja davkov in prispevkov. Župnik pa se s tem ne strinja in v zbiranju pomoči ne vidi nič spornega.
“Ker je cerkev del kulturne dediščine kraja, smo pozvali farane k pomoči. Podobno tudi gasilci zbirajo prostovoljne prispevke. Vsaka župnija je pravna oseba in cerkve vzdržuje s prostovoljnimi darovi faranov. Cerkveno občestvo se je za cerkev na Čemšeniku skupaj z župnijo odločilo, da gredo v obnovo in zbiranje prostovoljnih sredstev. Nadškofija pomaga pri sofinanciranju. Manjša sredstva lahko župnija sama obrača, o večjih pa odločajo na škofiji ali nadškofiji,” odgovarja. Zanika tudi, da bi bilo veliko pripomb krajanov zaradi izvajanja in opravljanja obredov v župnišču. “V vsakem primeru bo treba počakati na zaključek del in na uporabno dovoljenje,” pravi in pripominja, da ima s farani in krajani Čemšenika dobre odnose ter da dobro sodelujejo.