16.11.2016 – Družina
Župnijska cerkev v Čemšeniku je zaprta
»Dejstvo je, da cerkev na več krajih vidno poka (na vogalu, na sredi), da se plazoviti teren med cerkvijo in pokopališčem premika hitreje in v največjem obsegu. Zagorski župan Matjaž Švagan je po posvetu s strokovnjaki, ki so raziskali teren, obvestil mene, dekana in ključarja, da je potrebno zaradi varnosti cerkev zapreti. Tako je prišel odlok z nadškofije, naj se to takoj stori. V nedeljo, 23. oktobra, je bila v cerkvi zadnjič maša; poslej bo v župnišču, kjer je že kapela. Vpeljali bomo tudi sobotno mašo kot nedeljsko. Na cerkev so ponosni, pomeni jim vse, zato je ljudem hudo, da je ne bi imeli,« pove Drago Markuš, ki je že štirinajst let župnik v Čemšeniku in soupravlja Šentgotard.
Najboljša rešitev?
Župnik Markuš in župljani želijo, da se obnova razpokane cerkve začne čim prej in ustrezno. Zavedajo pa se zapletenosti in obsežnosti (s stroški) vred sanacije terena in cerkve. Župnik nadaljuje: »Škofija vztraja, naj krajevna skupnost, občina ali država najprej ustavi plaz, nato pa bomo govorili o obnovi cerkve. Pred petindvajsetimi leti jo je trdno povezal z železobetonskimi vezmi z zvonikom, ki stoji na skali, že župnik Štefan Stele. Mišljeno je bilo tedaj, da bo s tem enkrat za vselej rešeno. Pa že takrat jim je rekel, ko se bo zidovje napelo, bo verjetno kakšna razpoka.
Pred šestimi leti je župan Švagan odločil, da se naredi sedemnajst vrtin v globino dvajset metrov, ki bi sondirale teren. Šlo je za vso vas, ne samo za cerkev. Komisija se je sestala in ugotovila, da se pomika ob deževju, v suhem ustali, v nekaj letih pa se to pozna. K rahljanju cerkve po mojem mnenju pripomore tudi bližnja cesta, ki je nekoč bila kolovozna pot za vozove, danes pa po njej vozijo tovornjaki s prikolicami, naloženimi s hlodi itd. Ti, ki so preverjali ozemlje in stanje v okolici tega plazu, so na koncu odločili, da se zapre samo cerkev, logično pa bi bilo, da bi zaprli tudi cesto, ki pelje mimo cerkve, šolo, sedež krajevne skupnosti, v kateri je tudi trgovina in vsak dan v njej ljudje … Hkrati so se odločili za sanacijo cerkve.
Statik ing. Jože Šafner iz Zagorja je predlagal, da se podre strop, naredi na vrhu nov železobetonski venec, novo ostrešje in streha – prej bi šli orgle, oltarji in klopi ven – in zgradbo bi utrdili tudi v tleh z železobetonskimi vezmi. Kaj sedaj: ali naj povežemo cerkev in vogal, ki ni na trdnih tleh, utrdimo, ali da se cerkev v celoti obnovi po Šafnerjevi zamisli? Toda kdo bo izdal gradbeno dovoljenje za obnovo stavbe, ki stoji na plazu? Podan je bil tudi predlog za zidavo nove cerkve na drugem kraju, vendar za kaj takega ni prostora v čemšeniškem hribovju. Ali naj bi pač sedanjo podrli in postavili takšno, kot jo je Plečnik na ljubljanskem Barju? Ne vem rešitve. Imeli smo župnijski gradbeni odbor, na katerem smo se pogovarjali o vsem tem. Ključarja sta se ustrašila, kje naj dobimo denar za vse to. In odstopila, tudi predsednik odbora. Enega novega ključarja že imamo, na drugega še čakamo. Z nabirkami v zadnjih desetih letih na prvo nedeljo v mesecu smo doslej zbrali 64.000 evrov, enajst tisoč jih imamo še od denacionalizacije. Za sanacijo plazu in obnovo cerkve bi bila zagotovo potrebna širša akcija, saj bi po preliminarnih izračunih obnova cerkve stala okoli dva do tri milijone, sanacija plazu pa menda več kot deset. Na potezi so občina, Zavod za varstvo kulturne dediščine, država oz. pristojna ministrstva,« meni župnik Markuš.
Foto: Marko Drobne
