Na Krištofovo nedeljo (nedeljo, najbližjo ko goduje sv. Krištof) je pri nas od leta 1987 darovanje za vozila pod geslom »Za vsak srečno prevožen kilometer en stotin«, namenjeno misijonarjem.
O sv. Krištofu z gotovostjo vemo le, da je bil med preganjanjem kristjanov okoli leta 250 za časa vladanja cesarja Decija pretrpel mučeniško smrt.
Častijo ga na Vzhodu in Zahodu. Ko se je v 12. stoletju zaradi kuge njegovo češčenje močno razširilo, je v zvezi k njim nastalo veliko legend.
V enajstem stoletju je nastala legenda, ki je temelj umetnikom za njegovo upodabljanje. Kot velikan s poganskim imenom Offer je iskal najmočnejšega vladarja, ki bi mu služil; a ni našel nikogar, ki bi se ne bal še pred močnejšim. Puščavnik ga je seznanil z brezmejno Božjo močjo, ki bi se ji moral podrediti kot brodnik. Ko je nekoč prenesel otroka čez deročo reko, je čutil, da postaja čedalje težje, tako da ga je komaj prinesel na drugi breg. Otrok se mu je razkril kot Odrešenik, ki nosi breme celega sveta. Ta je velikana potlačil pod vodo, ga krsti in mu dal ime Kristoforus, kar pomeni nosilec Jezusa Kristusa.
Zlasti v času kuge je Krištof postal eden izmed 14 priprošnjikov v sili. V vernem človeku se je utrdilo zaupanje, da kdor bo zjutraj pogledal podobo svetnika, tisti dan ne bo umrl nagle smrti. Zato je njegov portret mogoče najti na številnih cerkvah. Njegovo češčenje kot zavetnika potnikov pa je novejšega datuma.
Sv. Krištof je zavetnik pomorščakov, popotnikov, voznikov, motoristov in letalcev.
Umetniki ga upodabljajo kot velikana s palico, ki čez reko na svoji rami nosi deteta Jezusa s svetom v roki.
Vir: Pridi
Za vas objavil:
Življenje je lepo, zato karkoli se ti zgodi, nikoli ne pozabi živeti!
Živeti je ena najbolj redkih stvari na tem svetu, saj večina ljudi samo obstaja. – Marcus Aurelius
