Anton Claret se je rodil v Kataloniji 23. decembra 1807 v družini z desetimi otroci, ki se je preživljala s tkalstvom. Anton naj bi nadaljeval očetovo obrt, a se je odločil za bogoslovje in želel postati kartuzijan. Z osemindvajsetimi leti je prejel mašniško posvečenje in pozneje vstopil k jezuitom. Njegov škof v Španiji ga je postavil za misijonarja. To nalogo je odlično opravil: s pridiganjem, spovedovanjem, duhovnimi vajami in založniško dejavnostjo je spreobrnil celo Katalonijo in Kanarske otoke.
Da bi si pridobil pomočnike za misijonsko dejavnost je leta 1849 skupaj s petimi duhovniki ustanovil misijonsko družbo Sinov Marijinega Brezmadežnega Srca, ki se po njem imenujejo tudi klaretinci, in bil še isto leto imenovan za nadškofa v Santiagu na Kubi, kjer je služboval od leta 1850 do 1857. Tu je duhovništvo prenovil z duhovnimi vajami, ljudstvo pa s pastoralnimi obiski in misijoni. Leta 1855 je ustanovil žensko redovno vejo Hčera Marijinega Brezmadežnega Srca, imenovane tudi klaretinke. Bil je namreč velik častilec Brezmadežnega Marijinega Srca. V času potresa in kuge je obiskoval bolnišnice, kjer je spovedoval, tolažil in dajal miloščino. V župnijah je ustanavljal hranilnice za socialno dobro ljudi. Zaradi svojega uspeha je postal trn v peti sovražnikom vere.
Ker se je nekajkrat znašel celo v smrtni nevarnosti, se je vrnil v Španijo in tam deloval na španskem kraljevem dvoru. Sodeloval je tudi na prvem vatikanskem koncilu.
Umrl je v izgnanstvu, potem ko se je zaradi revolucije moral s kraljevo družino umakniti iz Španije. Na smrt bolan se je moral zateči v cistercijanski samostan Fontfroide na jugu Francije, kjer je umrl je 24. oktobra 1870.
Za svetnika je bil razglašen leta 1950.
Sv. Anton Marija Claret je zavetnik klaretincev, klaretink in Katalonije.
Vir: Pridi
Za vas objavil:
Življenje je lepo, zato karkoli se ti zgodi, nikoli ne pozabi živeti!
Živeti je ena najbolj redkih stvari na tem svetu, saj večina ljudi samo obstaja. – Marcus Aurelius