S čim so zapečatili Jezusov grob?

S čim so zapečatili Jezusov grob?

Raziskava arheoloških in svetopisemskih zapisov kaže, da so Jezusov grob zapečatili s kamnito ploščo bolj kvadratne oblike, ki jo je bilo težje premikati.

Arheološka raziskava evangeljskih poročil o zapečatenju Jezusovega groba postavlja pod vprašaj obliko skale, ki so jo uporabili kot grobni pečat. Priljubljene umetniške upodobitve Jezusovega groba pogosto prikazujejo velik okrogel kamen, ki naj bi ga zakotalili pred grob, da bi preprečili vstop nepovabljenim obiskovalcem. Kot nakazuje dokument Urbana C. von Wahldeja, ki ga je leta 2015 objavila Svetopisemska arheološka družba, pa naj bi bil kamen, zavaljen pred Jezusov grob, bolj kvadratne oblike.

Stvar premoženja

Po poročanju Svetopisemske arheološke družbe je von Wahlde za svoj zapis z naslovom A Rolling Stone That Was Hard To Roll (Kotaleči se kamen, ki ga je bilo težko kotaliti, op. prev.) pregledal zapise o približno 900 grobiščih iz obdobja drugega templja. Ob tako obširnem vzorcu so le na štirih krajih ugotovili, da so bili tesnilni kamni okrogle oblike. Ti so pripadali nekaterim najbogatejšim in najuglednejšim ljudem tedanjega časa.

Seveda vemo, da so si Jezusov grob izposodili od Jožefa iz Arimateje in ni bil zasnovan za Kristusa. Težko je reči, ali je bil Jožef dovolj visokega družbenega stanu, da bi pridobil okrogel pečat. Evangeljski zapisi ponujajo različne opise Jožefa: Matej ga je označil za “bogataša”, Marko pa za “spoštovanega člana sveta”.

Sodeč po poročilu Svetopisemske arheološke družbe je malo verjetno, da bi imel Jožef iz Arimateje za svojo grobnico pripravljen pečatni kamen v obliki kroga. To pomeni, da je bila grobnica verjetno opremljena s kvadratnim kamnom. Da bi to potrdil, je von Wahlde začel podrobno razčlenjevati starogrško pisavo izvirnih evangelijev. V prvi vrsti se je osredinil na eno besedo, grški izraz kulio, kar pomeni kotaliti.

Grški prevodi

Von Wahlde je ugotovil, da se kulio uporablja za opis postavitve pečata v evangelijih po Mateju, Marku in Luku (t. i. sinoptičnih evangelijih). Janez pa je uporabil grški izraz hairo, kar pomeni odstranjen ali odvzet. Ta izraz se je von Wahldeju zdel veliko boljši odraz takratnih judovskih pogrebnih navad, kar je bilo po njegovem mnenju pri Janezovem podrobnem opisu zelo pohvalno.

Avtor je namignil, da uporaba besede kulio kot korena ni bila toliko povezana s kotaljenjem, temveč bolj s premikanjem proti ali vstran od vhoda v grobnico. Von Wahlde je zapisal:

“Velika verjetnost obstaja, da so ljudje kamne v obliki plutovinastih zamaškov odkotalili stran od groba. Ko enkrat vidimo velikost teh ‘pečatnih’ kamnov, je hitro jasno, da bomo kamen najverjetneje kotalili do konca poti, ne glede na to, kako ga bomo spravili iz vratnega okvirja.”

Von Wahlde je zaključil, da tako arheološki dokazi o razširjenosti kamnov v obliki kroga v Jezusovem času kot tudi evangeljska poročila kažejo, da je bil kamen, s katerim so zapečatili Kristusov grob, bolj kvadratne kot okrogle oblike. Opozoril je še, da so okrogli pečatni kamni postali bolj priljubljeni v poznorimskem in bizantinskem obdobju.

Vir: Aleteia

Za vas objavil:

marko.drobne@gmail.com | Spletna stran | Zadnje objave

Življenje je lepo, zato karkoli se ti zgodi, nikoli ne pozabi živeti!
Živeti je ena najbolj redkih stvari na tem svetu, saj večina ljudi samo obstaja. – Marcus Aurelius