Otroci z rakom: »Kdo se bo boril, če ne mi«

Otroci z rakom: »Kdo se bo boril, če ne mi«
Oni ne šepetajo, oni povedo naglas. FOTO: Tatjana Splichal

Otroci z Inštituta Zlata pentljica, otroci z rakom, so na Bledu prvič v zgodovini Slovenije javno predstavili svoje zgodbe in odkrito govorili o svojem boju z rakom, čisto sami, ne prek staršev ali drugih odraslih. Rak pri otrocih je še vedno tabu tema, zato so se sami odločili, da to spremenijo.

Tomi, Hana, Luka, Sara, Maja, Korina, Vita, Tina, Kaja in Neža so mladostniki, ki so pogumno govorili o spopadanju z diagnozo, stiskah, žalosti in bolečini, a so kljub temu ohranili veselje, saj jim je bolezen tudi marsikaj dala.

Mali junaki. FOTO: Tatjana Splichal

Teh otrok ne definira bolezen, ampak pogum.

Vsaka zgodba je drugačna in unikatna, kljub skupnemu imenovalcu, ki jih povezuje. Vsak posebej in vsi skupaj so se potrudil poslati v dvorano občutke, ki jih definirajo – pogum, moč, vztrajnost, prijateljstvo, spoštovanje in zaupanje.

Neumorna borca za otroke z rakom

Inštitut zlata pentljica, otroci z rakom je bil ustanovljen februarja letos, na mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Na željo in pobudo otrok sta ga ustanovila zakonca Ivo in Valerija Čarman. Njuna vez z otroki in družinami, ki so se srečali z rakom sega daleč nazaj, približno 24 let. Ideja, da bi otroci sami spregovorili o svojem boju, stiskah, pogumu in sanjah pa je rasla zadnjih nekaj let.

Zakonca Čarman. FOTO: Tatjana Splichal

Korina je stara 20 let in prihaja iz Maribora. Vse se je začelo pri bolečinah v kolkih, ki so jih vsi najprej pripisovali težkim treningom plesa, v katerem je tudi tekmovala. Kmalu so ugotovili, da temu ni tako in ji aprila, leta 2018, odkrili krvnega raka. Čakalo jo je šest mesecev kemoterapij, šest obsevanj ter transplantacija kostnega mozga. »Najtežja stvar pri zdravljenju je bila borba s kilogrami. Pred zdravljenjem sem imela 43 kilogramov, med zdravljenjem jih je bilo 36, trenutno pa jih imam ponosnih 41 in pol. Ponosnih zato, ker se še vedno vsak dan borim z njimi,« je povedala Korina. Pri devetih letih se je poslovila od očeta, ki je bitko za življenju izgubil za rakom. Lansko leto pa je za rakom zbolela tudi mama, in ga uspešno premagala. »Najlepša stvar, ki se mi je zgodila med zdravljenjem je povezana z mojim bratom. Zaradi mene si je pobril lase in bil brez las dokler sem bila jaz. Takrat sem ugotovila, da se lahko na njega zares zanesem, in da je moj najboljši prijatelj, je še povedala.«

Pogumna Karina. FOTO: Tatjana Splichal
Vir: Družina

Za vas objavil:

marko.drobne@gmail.com | Spletna stran | Zadnje objave

Življenje je lepo, zato karkoli se ti zgodi, nikoli ne pozabi živeti!
Živeti je ena najbolj redkih stvari na tem svetu, saj večina ljudi samo obstaja. – Marcus Aurelius