Odštevamo do tradicionalnega slovenskega zajtrka

Odštevamo do tradicionalnega slovenskega zajtrka
Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka se glasi: »Zajtrk z mlekom – super dan!«. FOTO: GOV.SI

Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga bomo obeležili v petek, 18. novembra, sestavljajo kruh, maslo, med, mleko in jabolka. Glavni namen projekta, v katerem bo letos še posebna pozornost namenjena mleku, je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z ostalimi partnerji vsako leto povabi vzgojno-izobraževalne in druge javne zavode, ki sami pripravljajo hrano, gostinsko-turistično dejavnost, trgovce in trgovske verige in vso ostalo zainteresirano javnost, da še posebej na dan slovenske hrane pri sestavi jedilnikov dajejo prednost lokalni oziroma slovenski hrani.

Lokalno pridelana hrana in reden zajtrk sta izjemnega pomena s kmetijskega, zdravstvenega in vzgojnega vidika. FOTO: Tatjana Splichal

»Projekt odlično prispeva k ozaveščanju o pomenu lokalno pridelane hrane,« je na današnji novinarski konferenci med drugimi povedal predsednik Zveze podeželske mladine Slovenije Janez Rakovec.

»Slovenska hrana je zdrava in kakovostna, še posebej, če je lokalno pridelana,« pa je dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko ter dodala, da s kupovanjem lokalno pridelane hrane podpiramo naše kmete, zahvaliti pa se moramo tudi naši živilsko-predelovalni industriji, ki te izdelke predela.

Tradicionalni slovenski zajtrk bodo ta petek postregli 86.000 otrokom v vrtcih ter 200.000 v osnovnih šolah ter vzgojno-izobraževalnih zavodih za otroke s posebnimi potrebami.

Prvi tradicionalni zajtrk leta 2011

Prvič so ga v šolah in vrtcih izvedli leta 2011. Že prej pa so ga na pobudo Čebelarske zveze Slovenije izvajali v mnogih vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Mleko je eno od ključnih petih sestavin tradicionalnega slovenskega zajtrka. FOTO: Tatjana Splichal

Dvig zavesti o pomenu zajtrkovanja

Zajtrk uživa približno polovica otrok v starosti okoli 12. leta, nato pa začne ta delež padati. Med srednješolci jih zajtrkuje le še slaba tretjina, nato pa se začne s starostjo spet zviševati. Na inštitutu zato pozivajo k širjenju ozaveščanja o pomenu zajtrkovanja tudi na starejšo populacijo. Še širše gledajo v Čebelarski zvezi Slovenije. »Projekt je treba dograditi. Vladi dajmo pobudo, da dan razširimo v teden,« je dejal predsednik zveze Boštjan Noč, poroča STA.

Petek bi lahko ostal dan za tradicionalni slovenski zajtrk. (Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije)

Navdih za umetnost

Na ministrstvu za kulturo pa izpostavljajo kulturni vidik projekta. »Sestavine tradicionalnega slovenskega zajtrka so pogosto navdih za slovensko umetnost,« je dejala Kim Komljanec z ministrstva za kulturo.

Na svetu je namolzenega daleč največ kravjega mleka, in sicer okoli štiri petine, sledijo pa: bivolje mleko, kozje mleko, ovčje mleko in kamelje mleko.

Oglejte si izobraževalni video o sestavinah tradicionalnega slovenskega zajtrka in o pomenu lokalne, slovenske hrane in rednega zajtrkovanja.

 

Vir: Družina

Za vas objavil:

marko.drobne@gmail.com | Spletna stran | Zadnje objave

Življenje je lepo, zato karkoli se ti zgodi, nikoli ne pozabi živeti!
Živeti je ena najbolj redkih stvari na tem svetu, saj večina ljudi samo obstaja. – Marcus Aurelius