Obhajamo praznik Svetega rešnjega telesa in krvi

Obhajamo praznik Svetega rešnjega telesa in krvi
Praznik Svetega rešnjega telesa in krvi je eden od štirih zapovedanih praznikov, ki jih ne obhajamo na nedeljo - foto: Tatjana Splichal

Danes obhajamo praznik Svetega rešnjega telesa in krvi – telovo. Z njim predvsem obujamo vero, da je v evharistiji Jezus resnično prisoten s svojima telesom in krvjo. Gre torej za praznik, s katerim se podamo v središče katoliške vere.

Na četrtek po prazniku Svete Trojice v Katoliški Cerkvi obhajamo poseben praznik v čast Presvetemu rešnjemu telesu in krvi – ta dan je v središču Najsvetejše. Obnavljamo in utrjujemo vero v Kristusovo resnično navzočnost v zakramentu evharistije. Jezus namreč ni rekel: »To je simbol mojega telesa,« pač pa: »To je moje telo.« Prav po Svetem rešnjem telesu in krvi prejemamo milost Božjega življenja, ki nas povezuje s Kristusom in med seboj.

Kruh in vino se pri sveti maši spremenita v Jezusovo telo in kri. FOTO: Tatjana Splichal

Praznik, ki ga je želel Jezus

Kristusu, navzočemu v Svetem rešnjem telesu, so pri evharistični daritvi in prejemanju svetega obhajila Božje čaščenje izkazovali že prvi kristjani. Začetek praznovanja praznika Svetega rešnjega telesa in krvi pa sega v 13. stoletje.

Posebna spodbuda za to je prišla po redovnici Julijani iz Liegea (znana je tudi kot sv. Julijana Kornilonska). V videnjih je takrat še najstnica opazila luno v polnem sijaju, a s temno črto po sredini. Jezus ji je dal razumeti pomen prizora. Luna je predstavljala Cerkev, temna črta pa odsotnost bogoslužnega praznika, s katerim bi verniki častili evharistijo in si tako krepili vero, napredovali v krepostih in zadoščevali za žalitve najsvetejšemu Zakramentu.

Na današnji dan, ki je zapovedan praznik, se vsi katoličani udeležimo bogoslužja.

Kristus ji je naročil, naj stori vse, da bo tak praznik vpeljan. Po začetnem nasprotovanju je nato tamkajšnji škof leta 1246 vendarle vpeljal obhajanje praznika v čast Svetemu rešnjemu telesu. Nekaj let pozneje ga je v Rimu potrdil papež Urban IV. in praznik se je hitro razširil.

Danes se bodo po naših krajih vile telovske procesije. FOTO: Primož Jerman

Procesije uradno šele od 17. stoletja

Danes nepogrešljive procesije niso bile od nekdaj del slovesnega praznovanja tega praznika. V Rimu so uvedli preprosto procesijo, ki se je sklenila z blagoslovom z Najsvetejšim. V srednjeevropskem prostoru se je v 15. in 16. stoletju širila navada priprave procesije med polji s štirimi oltarji, pri katerih so verniki počastili Najsvetejše in prisluhnili evangeliju. Pri vsakem oltarju je sledil blagoslov z Najsvetejšim v eno smer neba. S tem so ljudje Božjemu varstvu priporočili svojo deželo, domove, vse dobrine in odnose. Obred praznične procesije z Najsvetejšim je bil v Rimskem obredniku določen leta 1614.

Svetemu rešnjemu telesu in krvi so v Sloveniji posvečene tri cerkve.

Letos praznovanje tudi v središču Ljubljane

Telovska procesija je vsaj na podeželju še danes nepogrešljiva. Z njo jasno izpovemo vero, prosimo blagoslova, obenem pa še drugim pokažemo razlog svojega upanja in veselja. Žal je v mestih marsikje ne najdemo več, toda letos se evharistična procesija vrača na ljubljanske ulice: Katoliška mladina jo pripravlja po večerni slovesni sveti maši v stolnici.

Otrokom približajmo skrivnost odrešenja

Praznični video nagovor za otroke je pripravila s. Ema Alič:

Z današnjim praznikom želimo Jezusu izkazati vso slavo in čast ter poudariti hvaležnost, da ga imamo vedno med seboj – prav po Najsvetejšem zakramentu. To je dobra priložnost, da otrokom približamo skrivnost odrešenja in dar otipljive bližine Jezusa Kristusa med nami. Spodbudimo jih, naj Jezusa večkrat obiščejo v cerkvi, kjer je vedno navzoč v tabernaklju.

Vir: Družina

Za vas objavil:

Življenje je lepo, zato karkoli se ti zgodi, nikoli ne pozabi živeti!
Živeti je ena najbolj redkih stvari na tem svetu, saj večina ljudi samo obstaja. – Marcus Aurelius