V Pragi na Češkem od 11. do 13. julija poteka »Konferenca za mlade EU«. Udeležencem je sporočilo poslal tudi papež Frančišek, ki je mlade povabil k razmišljanju o štirih razsežnostih vzgoje, ki so predstavljene tudi v Globalnem vzgojnem sporazumu: spoznavanje sebe, drugih, stvarstva ter začetka in konca vsega. Spodbudil jih je, naj bodo rodovitni v idejah in ljubezni ter ponovno spomnil na »nesmiselno vojno« v Ukrajini.
Preoblikujte »staro celino« v »novo celino«
Na začetku pisma, ki so ga prebrali 11. julija dopoldan, sveti oče mlade povabi, naj preoblikujejo »staro celino« v »novo celino« ter poudari, da so samo oni tisti, ki lahko to storijo. »Vem, da ima vaša generacija v roki nekaj adutov: ste mladi, ki ste pozorni, manj ideologizirani, navajeni študirati v drugih evropskih državah, odprti za izkušnje prostovoljstva, občutljivi za okoljske tematike. Zato čutim, da je upanje,« poudari sveti oče in doda, da imajo mladi Evropejci pomembno poslanstvo: »Če so se vaši predniki v preteklosti odpravljali na druge celine ne vedno iz plemenitih interesov, je zdaj na vas, da svetu predstavite nov obraz Evrope.«
Mladi Evropejci s širokim in odprtim pogledom
V nadaljevanju sporočila se papež zaustavi ob izvoru imena »Evropa«. Le-ta ni gotov, vendar pa je ena izmed mnogih hipotez po njegovem mnenju še posebej pomenljiva: »Izhaja iz izraza “eurús op”, to je “veliko oko”, “širok pogled”, ki spominja na zmožnost gledanja onkraj. Evropa, mitološka oseba, v katero so se zaljubili bogovi, se je imenovala “deklica z velikimi očmi”. Zato tudi vas, mlade Evropejce, vidim kot osebe s širokim in odprtim pogledom, ki so sposobne gledati onkraj,« zapiše sveti oče.
Globalni vzgojni sporazum: vzgoja za bratstvo
Naslednja tematika, o kateri papež spregovori udeležencem Konference za mlade Evropske unije, pa je pobuda Globalni vzgojni sporazum, ki se je začela septembra leta 2019. »Gre za zavezo med vzgojitelji vsega sveta, da bi mlade generacije vzgajali za bratstvo. Vendar pa se ob pogledu na to, kako gre ta svet, ki ga vodijo odrasli in ostareli, zdi, da bi morali morda vi vzgajati odrasle k bratstvu in mirnemu sobivanju!«
Bodite podjetni, ustvarjalni in kritični
Ena izmed prvih nalog Vzgojnega sporazuma je poslušati otroke, najstnike in mlade. »Zato, dragi mladi, naj se vaš glas sliši! Če vas ne poslušajo, vpijte še močneje, delajte hrup, imate vso pravico, da se izrečete o tem, kar zadeva vašo prihodnost. Spodbujam vas, da ste podjetni, ustvarjalni in kritični: veste, da je profesor, ki ima v razredu zahtevne, kritične in pozorne študente, motiviran, da se še bolj potrudi in bolje pripravi predavanja.« Sveti oče izpostavi, da v tem Sporazumu »ne obstajajo “izdajatelji” in “prejemniki”, ampak smo vsi poklicani, da se vzgajamo v občestvu.«
Odprtost za sprejemanje
Papež v nadaljevanju navede dva predloga Globalnega vzgojnega sporazuma, o katerih bodo mladi prav tako govorili na tokratni konferenci: to sta odprtost za sprejemanje, torej vključevanje, ter skrb za skupni dom. Udeležence srečanja v Pragi povabi, naj se ne pustijo »zapeljati kratkovidnim ideologijam, ki želijo tistega, ki je drugačen, prikazati kot sovražnika. Drugi je bogastvo. Izkušnje milijonov evropskih študentov, ki so se pridružili projektu Erasmus, potrjujejo, da srečanje med ljudmi različnih narodov pomaga odpreti oči, um in srce. Ne pozabimo, da so morali v preteklosti milijoni Evropejcev emigrirati na druge celine v iskanju prihodnosti,« poudari sveti oče in spomni, da je tudi sam sin italijanskih migrantov v Argentini.
Odličnost da, vendar za vse, ne le za nekatere
Glavni cilj Vzgojnega sporazuma je po papeževih besedah »vzgajati vse za bolj bratsko življenje, ki ne temelji na tekmovalnosti, temveč na solidarnosti«. Mlade posvari pred tem, da bi se želeli šolati v elitnih ustanovah, ki so namenjene le tistim, ki imajo veliko denarja. »Te institucije so pogosto zainteresirane za ohranjanje statusa quo, za šolanje ljudi, ki bodo zagotovili, da bo sistem še naprej deloval takšen, kot je. Namesto tega je potrebno ceniti tiste stvarnosti, ki združujejo kakovost izobraževanja s služenjem drugim, saj se zavedamo, da je namen izobraževanja osebnostna rast, usmerjena v skupno dobro. Prav te izkušnje solidarnosti bodo spremenile svet, ne pa “ekskluzivne” (in izključujoče) izkušnje elitnih šol. Odličnost da, vendar za vse, ne le za nekatere.«
Vzgoja: ne samo spoznavanje sebe, ampak tudi drugega
Sveti oče poleg tega mladim predlaga, naj preberejo okrožnico Fratelli tutti in Dokument o človeškem bratstvu, ki ga je podpisal skupaj z imamom Al-Azharja, ob tem pa spomni, da namen vzgoje ni samo »spoznavanje sebe«, ampak tudi spoznavanje drugega.
Prizadevanje za dostojanstveno in zmerno življenje
Naslednji papežev poudarek v sporočilu udeležencem Konference za mlade EU pa je skrb za skupni dom. Poziva jih, naj si prizadevajo za »dostojanstveno in zmerno življenje brez razkošja in potrate, da bi lahko vsi na svetu živeli dostojno. Nujno je treba zmanjšati porabo ne le fosilnih goriv, temveč tudi številnih odvečnih stvari.« Sledi povabilo mladim, naj preberejo tudi okrožnico Laudato si’, »v kateri tako verni kot neverni najdejo zanesljive spodbude za zavzemanje za celostno ekologijo«. Poleg vzgoje za spoznavanje sebe in drugih je potrebna tudi vzgoja za spoznavanje stvarstva.
Nesmiselnost vojne in ugovor vesti
Tudi tokrat se je sveti oče dotaknil vprašanja »nesmiselne vojne« v Ukrajini, ki še bolj kaže, kako nujen je Vzgojni sporazum, ki bi vse vzgajal za bratstvo. »Zamisel o združeni Evropi je nastala zaradi velike želje po miru po številnih vojnah, ki so potekale na celini, in je vodila v obdobje miru, ki je trajalo sedemdeset let. Sedaj si moramo vsi prizadevati za končanje te vojne morije, v kateri kot običajno peščica vplivnežev odloča in pošilja na tisoče mladih v boj in smrt. V takšnih primerih se je upravičeno upreti,« je poudaril papež in mladim predstavil lik Franza Jägerstätterja, ki je to storil med drugo svetovno vojno. Papež Benedikt XVI. ga je razglasil za blaženega leta 2007.
Zgled mladega Franza Jägerstätterja
Jägerstätter je bil mlad katoličan, kmet iz Avstrije, ki je izrazil ugovor vesti ob ukazu, naj priseže zvestobo Hitlerju in gre v vojno. »Ko so mu rekli, naj se gre borit, je to zavrnil, ker je bil prepričan, da je ubijanje nedolžnih ljudi krivično. Njegova odločitev je sprožila ostre odzive skupnosti, župana in celo družinskih članov, razen njegove žene, ki je kljub temu, da se je zavedala velik nevarnosti, vedno stala ob strani svojemu možu in ga podpirala do konca. Kljub laskanjem in mučenju, se je Franz odločil, da raje pusti, da ga ubijejo, kot da bi ubijal. Menil je, da je vojna popolnoma neupravičena. Če bi vsi mladi fantje, ki so bili poklicani v vojno, ravnali tako kot on, Hitler ne bi mogel uresničiti svojih diaboličnih načrtov. Zlo za zmago potrebuje sokrivce. Jägerstätter je bil umorjen v zaporu, kjer je bil zaprt tudi njegov sovrstnik Dietrich Bonhoeffer, mladi nemški luteranski teolog, antinacist, ki ga je prav tako doletel tragičen konec.«
Spoznavanje začetka in konca vsega
Zadnja razsežnost vzgoje, o kateri v sporočilu mladim govori papež, pa je spoznavanje začetka in konca vsega. »Dragi mladi Evropejci, vabim vas, da gledate onkraj, navzgor, da vedno iščete smisel svojega življenja, svoj izvor, svoj cilj, Resnico, saj se ne more živeti, če se ne išče resnice. Hodite z nogami trdno na tleh, a s širokim pogledom, odprtim proti obzorju, proti nebu. Pri tem vam bo pomagalo branje apostolske spodbude Christus vivit, ki je namenjena predvsem mladim. Potem pa vas vse vabim na svetovni dan mladih prihodnje leto v Lizbono, kjer boste lahko svoje najlepše sanje podelili z mladimi z vsega sveta.«
Ideje niso dovolj, potrebne so nove poti
Sveti oče ob koncu pisma mladim zaželi, da bi bili »plodoviti, sposobni ustvarjati nove ideje, nove poglede na svet, ekonomijo, politiko ter družbeno sobivanje.« Ob tem spomni, da ideje ne zadoščajo, ampak so potrebne »predvsem nove poti, ki jih bomo prehodili skupaj«. Prav tako jih spodbudi, naj bodo velikodušni tudi »pri porajanju novih življenj, vedno in samo iz ljubezni: do vašega moža in žene, do družine, do otrok ter tudi do Evrope, da bo bila za vse dežela miru, svobode in dostojanstva.«
Vir: Vatican News
Za vas objavil:
Življenje je lepo, zato karkoli se ti zgodi, nikoli ne pozabi živeti!
Živeti je ena najbolj redkih stvari na tem svetu, saj večina ljudi samo obstaja. – Marcus Aurelius
