KATEHEZA NA 3. POSTNO NEDELJO

Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila.

Spodnji predlogi naj bodo v pomoč za poglobitev osebne molitve, nedeljsko besedno bogoslužje in prejem duhovnega obhajila, pa tudi za spodbudo vsem veroučencem in njihovim staršem.

Voditelj: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

Vsi: Amen.

Voditelj: Gospod Bog, ti si vir življenja, izvir žive vode. V tem času preizkušnje nas odpri svoji ljubezni, da ti bomo mogli zaupati in izročiti svoj vsakdan. Daj da bomo v tebi našli vir življenja in na novo osmislili svoje življenje. V teh trenutkih molitve ti izročamo vse obolele sestre in brate, zdravstveno osebje in vse ljudi, ki se trudijo za skupno dobro. Varuj jih in jim nakloni zdravje in pogum. To te prosimo po tvojem Sinu Jezusu Kristusu.

Vsi: Amen.

Voditelj: Z Bogom se ne moremo pogovarjati, če ne priznamo svojih grehov in napak. Tako kot pri sveti maši tudi sedaj obudimo kesanje. Najprej vsak tiho premisli, kaj je v minulem tednu opustil ali slabega storil.

Kratka tišina.

Voditelj: Gospod Bog, prosimo te, odpusti nam, ker smo v minulem tednu velikokrat pozabili nate.

Vsi: Gospod, usmili se.

Voditelj: Kristus, ti si vir našega veselja, naj tudi v težkih trenutkih odpremo srce za tvojo ljubezen.

Vsi: Kristus, usmili se.

Voditelj: Gospod, ti si naša moč, odpusti nam, če smo podlegli skušnjavi in bolj zaupali vase kot vate.

Vsi: Gospod, usmili se.

Skupaj: Usmili se nas, vsemogoči Bog, odpusti nam naše grehe in nas obvaruj vsega hudega. Amen.

Zberemo se okrog mize, na kateri prižgemo svečko, zraven položimo Sveto pismo in križ  ali drugo sveto podobo.

  • Izberemo nekoga izmed prisotnih, ki bo voditelj bogoslužja.
  • Glasno preberemo Božjo besedo 3. postne nedelje: Jn 4,5-42. Pri molitvi z otroki lahko uporabimo naslednje vstopno mesto:

Na trši papir natisnemo sliko in jo razrežemo na več delov. nato jih obrnemo in med seboj pomešamo. Sestavljamo puzzle. Pri tem naj eden od staršev vodi pogovor, med katerim ugotavljamo, za kaj so nekoč uporabljali vrče in za kaj jih uporabljamo danes. Vrč na sliki je star. nekdaj so v takšnih vrčih shranjevali olje, vino, iz njih so točili vodo in se umivali. Po vodo so hodili daleč. Če je imelo mesto ali vas svoj studenec, so iz njega vsi zajemali vodo za pitje, kuhanje, umivanje, pranje. Hoditi po vodo in jo nositi domov je bilo naporno, tudi dolgočasno delo. Danes si to težko predstavljamo, saj imamo vodovod, kopalnice, stroje, ki namesto nas perejo in pomivajo. Kako je bilo v Jezusovem času, bomo prebrali v današnjem evangeljskem odlomku.

Jn 4,5-42

Tisti čas je Jezus prišel v samarijsko mesto, imenovano Sihár, blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu. Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure.

Tedaj je prišla neka žena iz Samarije, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: »Daj mi piti!«, njegovi učenci so namreč odšli v mesto, da bi nakupili hrano. Samarijanka mu je torej rekla: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?« (Judje namreč nočejo imeti stika s Samarijani.) Jezus ji je odgovoril in rekel: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ͥDaj mi piti,ͤ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.« Žena mu je rekla: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Od kod imaš torej živo vodo? Si mar ti večji kot naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina?« Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.« Žena mu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.«

Rekel ji je: »Pojdi in pokliči svojega moža in pridi sem!« Žena je odgovorila in mu rekla: »nimam moža.« Jezus ji je rekel: »Dobro si rekla: ͥnimam možaͤ; kajti pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. To si prav povedala.« Žena mu je dejala: »Gospod, vidim, da si prerok. naši očetje so častili Boga na tej gori, vi pa pravite, da je kraj, kjer ga je treba častiti, v Jeruzalemu.« Jezus ji je rekel: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste častili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje je od Judov. Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.« Žena mu je dejala: »Vem, da pride Mesija (kar pomeni Maziljenec). Ko pride, nam bo vse oznanil.« Jezus ji je rekel: »Jaz sem, ki govorim s teboj.«

Medtem so prišli njegovi učenci in se čudili, da je govoril z žensko, vendar mu nobeden ni rekel: »Kaj bi rad od nje?« ali »Zakaj govoriš z njo?« Tedaj je žena odložila vrč, odšla v mesto in pripovedovala ljudem: »Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?« Odšli so iz mesta in se napotili k njemu.

Medtem so ga učenci prosili in govorili: »Rabi, jej!« On pa jim je rekel: »Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.« Učenci so tedaj govorili med seboj: »Mar mu je kdo prinesel jesti?« Jezus jim je rekel: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo. Ali ne pravite vi: ͥŠe štiri mesece in žetev bo tu.ͤ Glejte, jaz pa vam pravim: Povzdignite oči in poglejte polja, da so bela za žetev. Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje, da se bosta skupaj veselila sejalec in žanjec. V tem je namreč resničen izrek, da ͥeden seje, drugi žanjeͤ. Poslal sem vas, da boste poželi, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili, vi pa ste vstopili v njihov trud.«

Veliko Samarijanov iz tistega mesta je začelo verovati vanj zaradi ženinih besed: »Vse mi je povedal, kar sem storila.« Ko so Samarijani prišli k njemu, so ga prosili, naj ostane pri njih; in ostal je tam dva dni. Zaradi njegove besede jih je še veliko več začelo verovati. Ženi pa so govorili: »Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja, kajti sami smo slišali in vemo, da je on resnično odrešenik sveta.«

• Nekaj časa premišljujemo ob Božji besedi (bodimo pozorni na to, kaj nam govori in kakšne občutke prebuja v nas). V družini se lahko pogovorimo ob naslednjih vprašanjih:

  • Kaj smo si iz prebranega odlomka najbolj zapomnili? (Vsak pove, kaj si je zapomnil in kaj mu je bilo všeč.)
  • Kako se je počutil Jezus, ko je prišel k vodnjaku? Kam so šli njegovi učenci? Kdo je prišel k vodnjaku, ko učencev ni bilo več in je bil Jezus sam? Kaj je Jezus prosil ženo? Od kod bi Jezus zajel vodo, če bi ga Samarijanka prosila? Kaj je to živa voda – kako bi lahko Jezusovo živo vodo še drugače poimenovali?
  • Jezusova živa voda je sposobnost, ki smo jo dobili pri krstu: da znamo ločiti med tem, kar je dobro in prav, in med tem, kaj je narobe ali manj dobro. Vsi, ki smo krščeni, imamo v svojem srcu Božje življenje in s tem že živimo iz moči Jezusove žive vode.

•Skupaj izpovemo vero v duhu krstnih obljub.

Voditelj: Ali verujete v Boga Očeta, Stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari?

Vsi: Verujem.

Voditelj: Ali verujete v Jezusa Kristusa, Božjega Sina in našega Odrešenika, ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device, trpel pod Poncijem Pilatom, bil križan, umrl, položen v grob in tretji dan vstal od mrtvih ter živi v Božji slavi?

Vsi: Verujem.

Voditelj: Ali verujete v Svetega Duha, Tolažnika, ki vse oživlja in posvečuje?

Vsi: Verujem.

Voditelj: Ali verujete v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev, občestvo svetnikov, odpuščanje grehov in večno življenje?

Vsi: Verujem.

•Sledi duhovno obhajilo. Skupaj molimo:

Jezus, verjamem, da si navzoč v najsvetejšem zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu. Želim Te ljubiti bolj kakor vse drugo, predvsem pa Te želim sprejeti v svojo dušo. Ker Te ne morem prejeti zakramentalno, Te prosim, da prideš k meni duhovno: prosim Te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem.

Kratek premor, da se povežemo z Jezusom …

Hvala, Jezus, za to duhovno obhajilo, hvala za Tvoj objem, hvala za to duhovno združitev s Teboj. ne dovoli, da bi se ločil od Tebe, ampak mi pomagaj, da ostanem v Tebi.

•Molitev končamo z znamenjem križa in katero od postnih pesmi.

Povabljeni smo, da smo v preizkušnji epidemije še posebej molitveno povezani.

 

Za popestritev dneva naših mladih kristajnov si lahko na tej povezavi natisnete prikupne naloge iz zgornje kateheze.