1 Mimo gredoč je videl človeka, ki je bil od rojstva slep. 2 In njegovi učenci so ga vprašali: »Učenik, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?« 3 Jezus je odgovoril: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak, da se na njem razodenejo božja dela. 4 Delati moram dela tistega, ki me je poslal, dokler je dan; pride noč, v kateri nihče ne more delati. 5 Dokler sem na svetu, sem luč sveta.« 6 Ko je bil to izgovoril, je pljunil na tla, s slino naredil blata, mu pomazal z blatom oči 7 in mu rekel: »Pojdi, umij se v Siloi!« (kar pomeni Poslani). Šel je torej in se umil in, ko se je vrnil, je videl.
8 Sosedje in tisti, ki so ga prej videli, da je bil berač, so govorili: »Ali ni ta tisti, ki je posedal in beračil?« 9 Eni so trdili: »On je,« drugi: »Nikakor, ampak podoben mu je.« On je rekel: »Jaz sem.« 10 Vpraševali so ga torej: »Kako so se ti oči odprle?« 11 Odgovoril jim je: »Tisti človek, ki se imenuje Jezus, je napravil blata, mi z njim pomazal oči in mi rekel: ‚Pojdi v Siloo in se umij!‘ Šel sem in se umil in sem spregledal.« 12 In so mu rekli: »Kje je tisti?« Odgovoril je: »Ne vem.«
13 Peljali so ga, poprej slepega, k farizejem. 14 Bila pa je sobota, ko je Jezus naredil blato in mu odprl oči. 15 A tudi farizeji so ga izpraševali, kako je spregledal. On pa jim je rekel: »Blata mi je del na oči in sem se umil in vidim.« 16 Sedaj so nekateri izmed farizejev govorili: »Ta človek ni od Boga, ker ne praznuje sobote.« Drugi pa so govorili: »Kako bi grešen človek mogel delati taka znamenja?« In bil je razpor med njimi. 17 Tedaj zopet rečejo slepemu: »Kaj praviš ti o njem, ker ti je odprl oči?« On pa je rekel: »Prerok je.«
18 Judje tedaj niso verjeli o njem, da je bil slep in da je spregledal, dokler niso poklicali staršev tistega, ki je spregledal. 19 In so jih vprašali: »Ali je to vaš sin, ki o njem pravite, da se je rodil slep: kako da zdaj vidi?« 20 Njegovi starši so jim odgovorili: »Veva, da je to najin sin in da se je rodil slep: 21 kako pa da zdaj vidi, ne veva; ali kdo mu je odprl oči, midva ne veva; njega vprašajte, dovolj je star; sam naj govori o sebi!« 22 To sta rekla njegov oče in mati, ker sta se Judov bala; kajti Judje so bili že sklenili, da bo vsak, kdor ga prizna za Kristusa, izobčen iz shodnice; 23 zato so njegovi starši rekli: »Dovolj je star, njega vprašajte.«
24 Človeka, ki je bil prej slep, so torej poklicali v drugo in mu rekli: »Daj čast Bogu! Mi vemo, da je ta človek grešnik.« 25 On je tedaj rekel: »Ali je grešnik, ne vem. Eno vem, da jaz, ki sem bil slep, zdaj vidim.« 26 Rekli so mu torej: »Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči?« 27 Odgovoril jim je: »Povedal sem vam že in ste me slišali. Čemú hočete znova slišati? Ali hočete tudi vi postati njegovi učenci?« 28 Ti pa so ga ozmerjali in rekli: »Ti si njegov učenec, mi pa smo Mojzesovi učenci. 29 Mi vemo, da je Mojzesu govoril Bog, o tem pa ne vemo, od kod je.« 30 Odgovoril jim je oni človek: »To je vendar čudno, da vi ne veste, od kod je, pa je meni odprl oči! 31 Vemo, da Bog grešnikov ne usliši, marveč ako je kdo bogaboječ in spolnjuje njegovo voljo, takega usliši. 32 Odkar svet stoji, se ni slišalo, da bi bil kdo odprl oči sleporojenemu. 33 Ko bi ta ne bil od Boga, bi nič ne mogel storiti.« 34 Odgovorili so mu: »Ves si v grehih rojen, pa nas boš ti učil?« In so ga pahnili ven.
35 Jezus je slišal, da so ga pahnili ven; in ko je naletel nanj, mu je rekel: »Veruješ v Sina človekovega?« 36 Odgovoril je: »Gospod, kdo je, da bi veroval vanj?« 37 Jezus mu je rekel: »Videl si ga in s teboj govori: ta je.« 38 In odgovoril je: »Verujem, Gospod.« In se je vrgel predenj.
39 In Jezus je rekel: »Za sodbo sem prišel na ta svet, da tisti, ki ne vidijo, spregledajo in, da tisti, ki vidijo, oslepé.«
40 To so slišali nekateri izmed farizejev, ki so bili z njim, in so mu rekli: »Smo mar tudi mi slepi?« 41 Jezus jim je odgovoril: »Če bi bili slepi, bi ne imeli greha; tako pa pravite: ‚Vidimo‘; vaš greh ostane.«
Nekaj misli:
Kako dobro vidimo? Kaj vidimo, kadar se ozremo v svet okoli sebe? To je tema današnjega evangelija. Sleporojeni berač je simbol človeštva, prepuščenega samega sebi. Naj se še tako trudi, naj na zunaj še tako napreduje, svoje notranje slepote ne more odpraviti. To luč mu more podariti edino Bog. Samo Bog more človeka ozdraviti in ga povzdigniti v otroka luči.
Jezus je sleporojenemu najprej čudežno odprl telesne oči. Zdrav človek se zlepa ne more vživeti v položaj in duševnost tistih, ki so od rojstva slepi. Telesna slepota je nekaj groznega: nikoli ne videti sonca, gora, pomladnega cvetja, bližnjega in tistih, ki jih imaš najraje. Za slepe je značilno da so zelo rahločutni. Mnogi se prebijejo do trdne osebne povezanosti in navezanosti na Boga. Bolj kakor drugi čutijo svojo nebogljenost in vse svoje upanje postavljajo v Stvarnika Luči.
Človek vidi kar je pred očmi, Gospod pa vidi v srce. Zunanjost je lahko varljiva in bistvo je velikokrat očem nevidno. Koliko stvari nam zastira pogled, da bi videli v »srce«. Sebičnost nas dela slepe za potrebe drugih. Neobčutljivost nas dela slepe za trpljenje, ki ga povzročamo drugim. Domišljavost nas dela slepe za pravice vseh ljudi. Ponos nas dela slepe za naše napake. Predsodki nas delajo slepe za resnico. Površnost nas dela slepe za resnično vrednost osebe in da sodimo po videzu. Možnosti za zaslepljenost je veliko.
Pomembno je da imamo odprte notranje oči, oči vere, ki nam bodo pomagale, da bomo videli bistvo. Če hočemo duhovno ozdraveti, se moramo naučiti gledati z očmi srca. Z očmi BOGA.
Za vas objavil:
Življenje je lepo, zato karkoli se ti zgodi, nikoli ne pozabi živeti!
Živeti je ena najbolj redkih stvari na tem svetu, saj večina ljudi samo obstaja. – Marcus Aurelius