24. decembra je mamica rekla: »Danes ti bom povedala zadnjo, štiriindvajseto zgodbo, medvedek, kajti danes je Božič!«
Ko sta se medvedek in jagnje približala ubornemu hlevčku, sta zagledala Dete, ki je ležalo v jaslih.
Otrok je iztegnil svoje ročice proti medvedku in se mu nasmehnil. Medvedek je bil presrečen.
Prav vsi, ki jih je mali medo srečal na svoji dolgi poti, so se zbrali ob hlevčku: živali, berač, ropar, stari mož, slepi mož in kralj.
Nad hlevčkom pa je mogočno sijala zvezda repatica. Srca vseh zbranih so se napolnila z mirom in radostjo te Svete noči.
Benjamin je ves srečen vzkliknil: »Mamica, končno je tu. Končno je božič.« Mamica ga je poljubila na lička in zaželela: »Blagoslovljen božič, Benjamin.«
Za vas objavil:
Življenje je lepo, zato karkoli se ti zgodi, nikoli ne pozabi živeti!
Živeti je ena najbolj redkih stvari na tem svetu, saj večina ljudi samo obstaja. – Marcus Aurelius
