Glasilo 12 Marec 2021

VPRAŠANJA

Človeške navade, običaji ali izročila imamo za nekaj, kar moramo negovati in obnavljati. Zanimivo je videti, kako so živeli ljudje v zgodovini, kako so se oblačili, se prehranjevali. Mnogo društev neguje tradicionalne vrednote. Sprašujem se, kakšno mesto ima tradicija pri naši veri v Troedinega Boga? Pogosto sem slišal besede »Tako smo že od nekdaj delali.« Ali se vprašamo, kaj od nas pričakuje Bog? Kako bi morali delati, da bi bilo pred Bogom prav in ne kakšni so običaji? Običaji ne izvirajo iz Boga. Običaj ima svoj izvor v človeku. Spomnite se kakšnih tradicionalnih iger, ali pohoda. Ko je Jezus spregovoril množicam in učencem rekoč Mojzesov stol so zasedli pismouki in farizeji (Mt 23,2), je želel reči, da si lastijo razlagati Mojzesovo Petoknjižje, da ljudem nalagajo težka in neznosna bremena v veri, da bi sami imeli prevlado nad njimi. A Jezus jih opozori Toda gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker pred ljudmi zaklepate nebeško kraljestvo. Vi sami namreč ne vstopate, tistim, ki bi radi vstopili, pa ne dovolite vstopiti (Mt 23, 13). Jezus svari starešine, naj ljudi ne odtegujejo od Boga! Naj ne zlorabljajo lažnih dolgih molitev, da bi si pridobili hiše vdov. Naj ljudi ne odtegujejo od Resnice, ki je Jezus Kristus. Gotovo se spomnite Abela in Kajna. Abel je v daritev Bogu prinesel jagnje, kot je Bog pričakoval. GOSPOD se je ozrl na Abela in njegovo daritev, na Kajna in njegovo daritev pa se ni ozrl (1 Mz 4, 4-5), ker je Kajn prinesel v daritev sadove zemlje, ker se je sam tako odločil. Sprašujem, ali tudi sami danes ne delamo tako? Ali ne dajemo v dar Bogu tisto, kar sami želimo? Kaj Bog pričakuje od nas? Da prinesemo v žrtev drobnico kot je bilo pred Jezusovim prihodom? Takšen véliki duhovnik je bil za nas tudi primeren: svet, nedolžen, brez zla; tak, ki je ločen od grešnikov in je postal višji od nebes, tak, ki mu ni treba kakor vélikim duhovnikom dan za dnem žrtvovati najprej za svoje grehe in nato za grehe ljudstva. To je namreč storil enkrat za vselej, ko je daroval sam sebe (Heb 7,26-27). Torej Jezus je daroval za vse nas eno in edino popolno daritev na Križu za vselej. Jezus je daritveni sistem s svojo žrtvijo ukinil! In zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal (Mr 15, 38). Ali je Jezus moral umreti za človeštvo? Vedimo, da je Jezus bil na Zemlji in človek in Bog v enem. Mar nebi mogli doseči zveličanja mimo Jezusa (npr. preko vic ali priprošnjikov)? Z grehom prastaršev je bil prelomljen božanski zakon, ki je nespremenljiv. Samo božanski ljubezni Boga Očeta se imamo zahvaliti, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje (Jn 3, 16). Torej za spravo greha med Bogom Očetom in človeštvom, ker je bil prelomljen božanski zakon je lahko posredoval le Bog Sin s svojo krvjo enkrat za vselej! Vendar pomislite, kako se zadeve razsojajo na sodiščih? Ali se lahko recimo mati prostovoljno odloči, da bo odslužila kazen za hudodelstvo svojega sina? Seveda to ni mogoče. Kako se je potem lahko sam Božji Sin žrtvoval za nas. Mi smo grešniki in mi bi morali umreti! Kakor je torej po enem človeku prišel

na svet greh in po grehu smrt in je tako smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili (Rim 5,12). In ker je plačilo za greh smrt Plačilo za greh je namreč smrt (Rim 6,23), bi človek v bistvu moral zaradi greha biti pogubljen. Vendar je Bog Oče, ki je vseveden še pred Stvarjenjem vedel, kaj se bo zgodilo in je že takrat pripravil načrt za rešitev človeštva. Vsak izmed nas je v Jezusovem telesu (ker je po Njem vse ustvarjeno) umrl na Križu. Boste rekli »Saj smo toliko kasneje rojeni!« Vedeti moramo, da pri Bogu ni časa! Pri Bogu je vse zdaj! To zgleda tako, kot da bi se vse, kar smo v svojem življenju v svojih letih naredili, se vse odvijalo vzporedno. Kot da bi osnovno, srednjo šolo, fakulteto delali hkrati. Zato bodo lahko odrešeni (če so na strani pravičnih) tudi tisti, ki so živeli pred potopom in pred prvim Jezusovim prihodom zaradi Jezusove pravičnosti. Če ste pozorno brali se nam poraja vprašanje kako je z dušami pokojnih? So duše nesmrtne? človekov sin ni nesmrten (Sir 17,30). Kako je Bog naredil človeka? GOSPOD Bog je iz zemeljskega prahu izoblikoval človeka, v njegove nosnice je dahnil življenjski dih in tako je človek postal živa duša (1 Mz 2,7). Bog je s svojim življenjskim dihom (dahom) naredil, da je človek postal živa duša. To seveda ne pomeni, da je človeška duša nesmrtna! Ko govori Pismo o človeški duši govori o živem človeku. In ko konča zemeljsko življenje? Proces je obraten. Življenjski dih gre nazaj k Bogu in telo se spremeni v zemeljski prah. In prav ta življenjski dih bo povrnjen vsem tistim pravičnim ob drugem Jezusovem prihodu. Da ni teles, kamor bi se vrnil življenjski dih? Saj bo obstajal zemeljski prah! Veliko je špekulacij ali je Jezus resnično umrl. Jezus je moral umreti na Križu z nami, saj drugače nebi bil speljan Odrešenjski načrt za vse človeštvo. Kajti Kristus je umrl in oživel prav zato, da bi gospodoval mrtvim in živim (Rim 14,9). In Pismo, Stara zaveza je v prerokbah na to opomnila 365 krat (kot je dni v letu). Vsaka podrobnost se je izpolnila, kar nam da vedeti, da se še tudi vsaka podrobnost v Pismu bo izpolnila. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle (Lk 21,33). Poglejmo zadnje dogodke. V procesih sodbe Jezusu niso dokazali ničesar. Storjeni so bili vsi možni prekrški, da so ga lahko obsodili. Ko so ga gnali na Golgoto je rekel jeruzalemskim ženam Glejte, prišli bodo namreč dnevi, ob katerih porečejo: ›Blagor nerodovitnim in telesom, ki niso rodila, in prsim, ki niso dojile!‹ Takrat bodo začeli govoriti goram: ›Padite na nas!‹ in gričem:› Pokrijte nas!‹ (Lk 23,29-30). Kaj je Jezus želel sporočiti materam? Pomislite, kdaj je mati najbolj prizadeta? Ali veste, kaj se je zgodilo z Jeruzalemom? Pisali smo o tem. Vendar prihaja čas, ko se bo vse to žal ponovilo. Spomnil bi na pogovor med levim razbojnikom in Jezusom »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« In on mu je rekel: »Resnično, povem ti danes, z menoj boš v raju.« (Lk 23,42-43). Ločila v Jezusovi izjavi sem postavil pravilno, ker jih postavljajo napačno. Originalni tekst (stara grščina) jih sploh nima. Jezus ni šel v raj tisti dan. Bog ne laže in to se ni moglo zgoditi. Vendar je Jezus razbojniku rekel, ker ga je priznal za Božjega Sina, da bo z Njim v raju, vendar ob Njegovem Drugem prihodu. Jezus je umrl natanko ob 15.00 po našem času kot enkratna daritev za človeštvo. »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha.« (Lk 23,46) Ob tistem času so k daritvi prinašali žrtve v templju. Tokrat je bil popolna daritev sam Vrhovni duhovnik Jezus Kristus. Preden so Jezusa sneli s križa mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj sta pritekli kri in voda (Jn 19 ,34). Ko so stotnik in ti, ki so z njim stražili Jezusa, videli potres in kar se je zgodilo (Mt 27,54) In kri je stekla med razmaknjenimi kamni zaradi potresa na Skrinjo zaveze, ki je bila skrita na Golgoti. Daritev je bila popolna! Do sončnega zahoda, preden se je začela sobota, so Jezusa položili v grob. Jezus v soboto počiva v grobu. In tudi žene ne gredo v soboto oskrbet Jezusovega telesa. Vsi počivajo. Zakaj? Sin človekov je namreč gospodar sobote (Mt 12,8; Mr 2,28; Lk 6,5). Zavedajmo se, da je Jezus postavil soboto ob Stvarjenju. In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, kajti ta dan je počival od vsega svojega dela, ki ga je storil, ko je ustvarjal (1 Mz 2,3). Da ne bo pomote, to ni judovska sobota, kot pogosto slišim. In soboto je postavil Jezus ob Stvarjenju, kot je tudi sam Jezus predal Mojzesu Božje zakone na dveh kamnitih ploščah na Horebu, kjer je zapisano, da je sobota blagoslovljena in posvečena. Nič se ni spremenilo, saj je Bog nespremenljiv. Vendar si je človek izbral za češčenje nedeljo, prvi dan v tednu. Ali Bog to pričakuje od nas? Ob tem mi pride pred oči prilika o Abelu in Kajnu. Menite, da je tako prav? Vedeti moramo, da z Bogom imamo osebno povezanost. Ni nekakšnih skupinskih usmeritev. Ker je Bog nespremenljiv se sprašujem, katero krščansko gibanje je bolj predano Bogu, ko imamo preko 33.000 usmeritev? Jezus pravi Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva (Jn 10,16). Ljudje so člani v društvih ali političnih strankah. Lahko podpiramo posamezne programe ali usmeritve. Vendar s tem ne smemo zanemarjati naših obveznosti do države in do Boga. Tudi programi strank in društev ne smejo biti usmerjeni proti državni zakonodaji. Delajte vse in se držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo (Mt 23,3). In ko smo v situaciji, da naj bi se državni zakoni postavili nad Božje, smo dolžni spoštovati Božje zakone. V zgodovini se to že zgodilo. Zakaj so prišle nadloge nad Egipt? Človek želi delati ves čas nekaj, kar se mu zdi prav. A menim, da bi bilo bolje, če bi delali tako kot Bog od nas pričakuje. Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodel (Jn 14,21). Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal (Jn 14, 24). Zavedajmo se, da se bosta ob koncu časov pokazala dva gospodarja. Jezus in Satan. Osnovno vprašanje bo, komu želimo pripadati? Vem, kaj boste rekli. Vendar svojo odločitev potrjujemo s spoštovanjem Božjih zapovedi. Jezus nam pravi, da ga ljubimo s tem, ko spoštujemo Njegove zapovedi. Razumeti moramo obveznost Gospodarja. Ko se predamo Jezusu se predamo Bogu Očetu, priznamo gospodarstvo nad nami, ker smo Njegovi otroci. In Gospodar ima obveznost, skrb za nas. Kot smo mi odgovorni za svojega otroka in njegovo početje, tako ima Bog obveznost do nas. Mora skrbeti za nas! Zato se ne rabimo bati za ničesar! Bog mora za vse poskrbeti. Ne verjamete? Izvoljeno ljudstvo je bilo popeljano iz Egipta v puščavo. 40 let so bili v puščavi. Bi preživeli razmere puščave, če jih Bog nebi hranil, zagotavljal vode, jih hladil podnevi in grel ponoči? Bog je svoje obveznosti zapisal v Božji zakon. Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota za GOSPODA, tvojega Boga (2 Mz 20,9-10). Če mi Bog zapoveduje, naj šest dni delam, pomeni, da mi mora zagotoviti tudi delo, da bom lahko delal. Seveda pa moram spoštovati Gospodov dan. A v teh časih, nam Jezus, če se mu izročimo nudi še nekaj Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši (Jn 14, 27). Ste se pripravljeni predati v roke Troedinemu Bogu? Štefan

SVETE MAŠE V ŽUPNIJI IZLAKE IN ČEMŠENIK (od 21.3.2021 do 28.3..2021)

OBVESTILA

*V nedeljo 21.3. spovedovanje ob 14 h na Izlakah; ob 18 h – Čemšenik (pridejo dekanijski duhovniki)

*SŠK je dovolila  verouk: V ponedeljek v Čemšeniku popoldan – (od 1-4 razreda, še ne, dogovor z šolo- še čaka); Na Izlakah pa verouk od 1-6 razreda, po razporedu, ki je bil objavljen v septembru; otroci imajo med veroukom maske, obisk prostovoljno, odločitev staršev

*V četrtek (25.3.) je praznik Gospodovega oznanjenja, zaključek tedna  za družino.

V nedeljo (28.3.) je cvetna nedelja, blagoslov oljk pri vseh mašah, lahko jih boste vzeli. Dar za oljke namenjen za vzdrževanje primorskih cerkva.

*Če bi kdo želel krstiti otroka, naj pokliče župnika., da se pogovorimo

*Glede prisotnosti pri maši, je zelo omejena, Tako da raje spremljajte maše preko medijev za praznike, da ne bomo v prekršku. Hvala za sodelovanje.

*Obhajilo lahko prejmete tudi po maši (maša med tednom traja največ 20 min; V ned- 30 min)

*Svoj dar za župnijo lahko nakažete na spodnji račun. Hvala za Vašo skrb za župnijo. Bog Vam povrni.

Za vas objavil:

Marko

Spletna stran | Zadnje objave

Življenje je lepo, zato karkoli se ti zgodi, nikoli ne pozabi živeti!
Živeti je ena najbolj redkih stvari na tem svetu, saj večina ljudi samo obstaja. – Marcus Aurelius

• Marko

  https://www.zupnija-cemsenik.si/author/marko/

  Glasilo 14 Marec 2024
• Marko

  https://www.zupnija-cemsenik.si/author/marko/

  Bela nedelja – nedelja Božjega usmiljenja
• Marko

  https://www.zupnija-cemsenik.si/author/marko/

  Glasilo 13 Marec 2024
• Marko

  https://www.zupnija-cemsenik.si/author/marko/

  Velikonočno voščilo župnika Janeza Mihelčiča