Dr. Tsabary: “Obžalujem, ker sem svojemu 12-letnemu otroku kupila telefon”

Dr. Tsabary: “Obžalujem, ker sem svojemu 12-letnemu otroku kupila telefon”
Negativne posledice, ki jih imajo na mlade družbena omrežja in objavljanje fotografij - foto: Jessica Lewis - Pexels

Dr. Shefali Tsabary je svetovno znana klinična psihologija, strokovnjakinja za starševstvo in avtorica več knjižnih uspešnic. Na svojem Instagram profilu pogosto deli različne vzgojne nasvete, nekaj dni nazaj pa je želela svoje sledilce opozoriti pred napako, ki jo je v preteklosti naredila sama. Njena objava je zaokrožila po svetu. V pičlih dneh si jo je ogledalo skoraj 2 milijona ljudi.

Nisem vedela tega, kar vem danes

“Svojemu otroku sem dala telefon, ko je dopolnil 12 let, danes jih ima 21 let in naj vam povem kot mama mami, to dejanje globoko obžalujem,” pove ob pričetku svojega videa. V njem pripoveduje, kako še pred leti ni poznala vseh negativnih posledic, ki jih imajo na mlade družbena omrežja in objavljanje fotografij. Čeprav se zaradi takratnega neznanja danes ne more preveč kriviti, pa kot strokovnjakinja in mama priporoča vsem staršem, naj svojim najstnikom – vsaj do njihovega 15. ali 16. leta – ne dovolijo, da bi imeli svoj lastni telefon oziroma neomejen dostop do pametnih naprav. “Otrokovi možgani niso zasnovani, da bi prenesli nenehno stimulacijo, da bi prenesli ta stalni dotok podatkov in dopaminske ‘udarce,’” še pove.

Življenja drugih ljudi vidimo le v delčku, v anekdoti

Kot še poudari, danes vemo, da je zasnova teh algoritmov takšna, da v možganih ustvarja kemično zasvojenost in kaj je najpomembnejše: otroci se ne počutijo dobro, če se nenehno primerjajo z anekdotičnim življenjem drugih ljudi. “Življenja drugih ljudi vidimo le v delčku, v anekdoti,” izpostavi in takšno primerjanje vidi kot izjemno škodljivo za duševno zdravje. Če družbena omrežja vplivajo tudi nanjo, ki ima 52 let, kako šele morajo vplivati na otroka, nas opomni.

Čez noč je postal drug človek

Svojo izkušnjo je prav tako delila Georgina Fuller, novinarka iz Velike Britanije, ki pravi, kakšno stisko doživlja, ko jo njen mlajši sin, ki je star 12 let, prosi, naj mu posodi telefon. Ta ji še dodatno očita, zakaj ga ne more imeti, čeprav ga je njegov starejši brat dobil še kot mlajši.

“Ima prav. Zdi se, da imajo vsi njegovi prijatelji pametne telefone, njegov starejši brat Charlie, ki ima danes 15 let, pa ga je dobil že pri 11-ih letih, ko se je začel v šolo voziti z avtobusom,” pripoveduje mama. In doda: “Najbrž sprašujete, zakaj odlašam z nakupom telefona svojemu 12-letnemu sinu, če sem pred tem to dovolila že svojemu enajstletniku?

Iz strastnega bralca in občasnega šahista se je spremenil v otroka, ki komajda vzame knjigo v roke

Preprosto zato, ker sem se naučila, kako je pametni telefon vplival na Charlieja. Telefon je dobil pri 11-ih letih in iz strastnega bralca in občasnega šahista se je spremenil v otroka, ki knjigo komajda vzame v roke. Otrok, ki je polovico sobot preživel  tako, da je v knjigarni hodil od knjige do knjige, se je skoraj čez noč spremenil v enoglasni lik neke neumne epizode in je večino časa želel samo gledati v majhen modri zaslon.

Brez pretiravanja lahko rečem, da je v trenutku, ko je v roke dobil pametni telefon, izgubil skoraj vse zanimanje za branje. Dobre avtorje je zamenjal za Snapchat in TikTok. Iz klepetavega in angažiranega fanta je postal nekdo, ki je večino časa nerazpoložen in prepirljiv … In čeprav vem, da imajo pri tem veliko vlogo tudi hormoni, za to obnašanje krivim tudi nakup telefona.

Knjiga preprosto ne more tekmovati s takojšnjim šumom zaslona in dopaminskimi ‘udarci’, ki jih dobi na družbenih omrežjih. Sama se s tem spopadam kot odrasla oseba in večkrat se sprašujem, ali nisem že nekakšen odvisnik od Instagrama. Kakšno upanje ima torej moj sin?” zaključi svoj zapis.

Mislila sem, da bova s tem srečni obe

Na to perečo temo se je s svojim člankom oglasila še ena mama, Kelly Hurd, ki je učiteljica v osnovni šoli. Ta je zapisala naslenje: “Novopečeni šestošolki smo kupili rabljen iPhone, ker me je zanjo skrbelo. Z možem sva delala polni delovni čas in hči je po šoli hodila sama domov. Želela sva vedeti, da je z njo vse v redu. Bila je navdušena nad tem, da ima to, kar so imeli vsi drugi. Lahko je pisala sporočila, pošiljala neumne emojije, bila na tekočem in se ni počutila zapostavljeno. Počutila se je srečno in varno. Enako sem se počutila tudi jaz. Toda le za nekaj časa. Hči je v zelo kratkem času na telefon postala dobesedno “prilepljena” in preveč zaskrbljena zaradi vsega, kar je videla, prebrala, prejela ali kar ni dobila (sporočil, odgovorov, všečkov, komentarjev …).

Moj najboljši nasvet? Naučite se iz mojih napak

Svoj zapis pa zaključi s temi besedami: “Moj najboljši nasvet? Naučite se iz mojih napak. Poiščite drugačen način, da boste vedeli, da so vaši otroci na varnem. Spodbujajte jih, naj gredo ven in razvijajo svoje naravne socialne veščine v resničnem življenju z drugimi otroki, namesto da se skrivajo za telefonom … In ne, niso edini, ki nimajo telefona! Pogovorite se z drugimi mamami in videli boste, da niste edini, ki vas skrbi, da bi vaš otrok prezgodaj dobil telefon. Mnogi med nami se sprašujejo: ‘Kdaj naj otroci dobijo telefon?’ Ni nujno, da je odgovor prej, kot ste vi (ali oni) pripravljeni.”

Snovalcem pametne tehnologije je bilo jasno

Že leta 2007 je Bill Gates, nekdanji izvršni direktor družbe Microsoft, svoji hčerki omejil čas pred zaslonom, ko se je le-ta začela nezdravo navezovati na videoigre. Prav tako svojim otrokom ni dovolil, da bi dobili mobilne telefone, dokler niso dopolnili 14 let.

Tudi pokojni Steve Jobs, soustanovitelj družbe Apple Inc., je ponovil Gatesove pomisleke glede vpliva tehnologije na njegovo družino. V intervjuju za New York Times je leta 2011, tik pred smrtjo, povedal, da je svojim otrokom prepovedal uporabo novo izdanega iPada. “Doma ne dovolimo iPada. Menimo, da je zanje preveč nevaren,” je takrat dejal.

Bill Gates in Steve Jobs sta svojim otrokom omejevala dostop do igric in pametnih naprav

Podoben odnos do pametne tehnologije imajo tudi sami snovalci aplikacij in družbenih omrežij, ki delujejo in živijo v Silicijevi dolini. Kljub temu, da s svojimi izdelki (aplikacijami, video igrami, družbenimi omrežji) ves čas ciljajo, da bi otroke in mlade z njimi čim bolj zasvojili, svojim lastnim otrokom ne dovoljujejo, da bi uporabljali pametno tehnologijo, kaj šele, da bi jo posedovali. O tem je bilo zelo nazorno prikazano v dokumentarcu, ki se je letos predvajal na RTV Slovenija. V njem je spregovorila direktorica podjetja, ki zagotavlja dnevno varstvo otrok teh zaposlenih. Povedala je, da te družine doma nimajo pametnih naprav in da jih tudi sami starši pred njimi ne uporabljajo. Tudi ena od varušk je povedala, da stroga pravila in omejitev uporabe pametne tehnologije velja prav tako za njih.

Ne naučite otroke, da je fokus življenja na 20 – 40 cm pred očmi

Dr. Shefali ob koncu svojega videa starše spodbudi, naj svoje otroke držijo vstran od zaslonov, naj se z njimi povežejo, igrajo, gibljejo v naravi in z njimi uživajo, dokler so še majhni. Miha Kramli, terapevt, ki v Sloveniji vodi edino ambulanto za nekemične odvisnosti, pa je lani v naši video oddaji povedal, da se s prekomernim gledanjem v ekrane otroci naučijo, da se pomiritev, sprostitev in zabava dogajajo le 20-40 cm pred njihovimi očmi in če to traja 4, 5 let ali več, se otrokovi možgani naučijo, da je fokus življenja samo tam. Zato poudari, kako nujno je, da imajo otroci več realnih izkušenj kot virtualnih.

Vir: Iskreni

Za vas objavil:

Življenje je lepo, zato karkoli se ti zgodi, nikoli ne pozabi živeti!
Živeti je ena najbolj redkih stvari na tem svetu, saj večina ljudi samo obstaja. – Marcus Aurelius