Župnijska cerkev sv. Miklavža v Lazišah pri Rimskih Toplicah stoji na prisojnem hribu sredi majhnega zaselka in predstavlja eno izmed arhitekturno ter zgodovinsko bogatejših sakralnih znamenitosti v občini Laško. Njena prva pisna omemba sega v leto 1545, sedanjo podobo pa je dobila skozi postopne gradbene posege med 17. in 19. stoletjem. Cerkveno ladjo so v 18. stoletju zaradi dotrajanosti celo podrli, nato pa so pozidali prostornejšo, ki skupaj s triosminsko zaključenim prezbiterijem, zvonikom na severni strani in zakristijo na južni strani tvori današnjo zaokroženo celoto.

Notranja oprema priča o večstoletnem bogoslužnem življenju. Trije stranski oltarji, posvečeni sv. Jerneju, opostoloma in sv. Juriju, so iz 18. stoletja, medtem ko je glavni oltar, posvečen sv. Miklavžu, nastal v 19. stoletju. Ob prenovi leta 1862 je bil oltar sv. Ignacija, sestavljen iz delov starega glavnega oltarja, v celoti odstranjen. Ta plastovitost cerkvene notranjščine daje obiskovalcu občutek, da stopa v prostor, kjer se prepletata zvestoba tradiciji in prilagodljivost času. Še danes je mogoče občudovati bogato oltarno poslikavo, ki odseva značilnosti poznobaročne in klasicistične umetnosti na Slovenskem.

Za obiskovalce, ki iščejo župnijsko cerkev z značilno posavsko-arhitekturno podobo, je ta kraj prijetno odkritje. Sveti Miklavž, ki mu je cerkev posvečena, je eden najpriljubljenejših svetnikov v slovenskem prostoru, znan kot zaščitnik otrok, popotnikov in mornarjev, njegov god pa 6. decembra praznujejo v številnih župnijah po Sloveniji. V tej župniji godujejo predvsem z bogoslužnim slavjem, ki združuje domačine in romarje iz širše okolice, slovesnost pa pogosto spremlja tudi družabno dogajanje pred vrati božjega templja.

Cerkev obdaja idilična narava in zasavski hribi, kar dodatno prispeva k posebnemu vzdušju tega kraja. V neposredni bližini je urejeno terasasto pokopališče, ki se lepo vidi s sosednjih hribov in daje celotni podobi zaselka značilno srednjeevropsko podobo. Vsako leto se pred cerkvijo zberejo številni motoristi, ki prejmejo blagoslov – posebno doživetje, ki povezuje sakralni prostor s sodobno kulturo in privabi obiskovalce od blizu in daleč. Prav ta kombinacija mirnega podeželja in živahne tradicije daje kraju svojevrsten čar, ki ga redko najdemo drugje.

Pomembna prednost tega božjega templja je tudi dostopnost. Po podatkih Googlovih zemljevidov je vhod prilagojen za gibalno ovirane osebe, kar je razmeroma redkost pri starejših podeželskih cerkvah in predstavlja dodano vrednost za družine z otroki v vozičkih, starejše obiskovalce ter osebe na invalidskih vozičkih. Okolica je dovolj prostorna, da omogoča varno gibanje, ograja pri vhodu pa je dovolj nizka, da omogoča prehod z vozičkom. Prav tako je do cerkve mogoče priti po urejeni poti, kar olajša dostop tudi v manj ugodnih vremenskih razmerah.

Katoliška cerkev v Lazišah je del širše župnije sv. Miklavža nad Laškim, ki povezuje več okoliških vasi. Za točne informacije o urniku maš je najbolje poklicati na župnijski telefon (03) 573 66 05 ali obiskati spletno stran župnije, kjer so objavljeni aktualni nedeljski bogoslužni red, praznične maše ter morebitne spremembe ob večjih cerkvenih praznikih, kot so božič, velika noč, binkošti in god sv. Miklavža. Priporočamo, da se obiskovalci predhodno pozanimajo, saj se urnik lahko med letom spreminja.

Posebej zanimivo je dejstvo, da je cerkev sv. Miklavža vpisana v register nepremične kulturne dediščine, kar pomeni, da so vsi posegi vanjo strogo nadzorovani. To po eni strani zagotavlja ohranjanje avtentične podobe in preprečuje neustrezne prenove, po drugi strani pa omejuje hitre prilagoditve sodobnim potrebam, kot je na primer ogrevanje ali razsvetljava. Za obiskovalce, ki iščejo mir, tišino in pristen stik s slovensko sakralno dediščino, je ta romarska cerkev kot nalašč za krajši oddih ali daljše romarsko potovanje po dolini reke Save.

Lokacijsko je cerkev zelo dostopna za obiskovalce Rimskih Toplic, znanega termalnega zdravilišča. Nahaja se le nekaj minut vožnje iz središča Rimske Toplice, kar jo povezuje s številnimi turističnimi tokovi in omogoča prijetno kombinacijo kulturnega ogleda s sprostitvijo v termah. Parkirišče je na voljo v neposredni bližini, pot do cerkve pa je delno označena. Ker pa gre za manjši zaselek, priporočamo, da se obiskovalci predhodno pozanimajo o natančni poti, saj GPS včasih ne vodi povsem natančno do samega vrha hriba, zlasti v večernih urah, ko so nekatere oznake slabše vidne.

Kar zadeva bogoslužje, je treba izpostaviti, da ta župnija, tako kot številne manjše podeželske župnije, ne more ponuditi vsakodnevnih maš. Nedeljske maše in praznične slovesnosti so osrednji bogoslužni dogodki, ki povezujejo lokalno skupnost. Obiskovalci, ki želijo sodelovati pri sveti maši, naj se predhodno pozanimajo o točnih terminih, saj se urnik spreminja glede na letni čas, cerkvene praznike, župnijska romanja in druge posebne dogodke, kot je tradicionalno srečanje motoristov z blagoslovom. V poletnih mesecih so maše pogosto prestavljene na zgodnejše ure, pozimi pa je bogoslužje zaradi krajših dni običajno načrtovano dopoldne.

Poleg bogoslužne funkcije je cerkev tudi pomemben prostor kulturne dediščine. Njena arhitektura odraža tipične značilnosti slovenskih župnijskih cerkva iz obdobja baroka in 19. stoletja, s sorazmerno skromno, a skladno zunanjostjo in bogato notranjostjo. Posebej izstopajo oltarne slike, kipi svetnikov ter ostanki starega glavnega oltarja, ki pričajo o nekdanji umetniški dejavnosti v regiji. Za ljubitelje sakralne umetnosti, zgodovine in arhitekture je obisk te cerkve priložnost za spoznavanje manj znanih, a kakovostnih primerkov slovenske cerkvene dediščine.

Med morebitnimi pomanjkljivostmi, ki jih je smiselno izpostaviti, je predvsem omejena dostopnost informacij v tujih jezikih. Večina virov o tem božjem hramu je na voljo zgolj v slovenščini, kar je za tuje obiskovalce lahko ovira pri razumevanju zgodovinskih napisov na stenah. Prav tako ni povsem jasno, ali je cerkev redno odprta za obiskovalce izven urnika maš, zato je priporočljivo, da se pred obiskom po telefonu pozanimate o morebitnih vodstvih ali odpiralnih časih. Prav tako turistična infrastruktura v samem zaselku ni posebej razvita, zato obiskovalcem priporočamo, da s seboj prinesejo vodo, primerne čevlje ter po potrebi fotoaparat.

Lokalna skupnost si prizadeva cerkev ohraniti v kar se da dobrem stanju, kar potrjujejo tudi številne fotografije na Googlovih zemljevidih, ki kažejo skrbno vzdrževano zunanjost, čisto notranjost in urejeno okolico. Kljub temu je treba upoštevati, da gre za star objekt, ki zahteva nenehno vzdrževanje in občasne obnove, kar je odvisno od prostovoljnih prispevkov vernikov in moreik ter sredstev župnije. Vsak obiskovalec lahko s spoštljivim vedenjem, primerno obleko in morebitno prostovoljno podporo prispeva k ohranjanju te lepe cerkve za prihodnje rodove.

Župnijska cerkev sv. Miklavža v Lazišah je vreden cilj za vse, ki cenijo slovensko sakralno dediščino, iščejo miren kraj za molitev ali razmišljanje oziroma želijo doživeti pristen stik s podeželsko cerkveno skupnostjo. Z bogato zgodovino, lepo arhitekturo, dostopnostjo za gibalno ovirane in povezavo s termalnim turizmom Rimske Toplice ponuja edinstveno doživetje. Pred obiskom priporočamo klic na župnijski telefon ali pregled spletne strani župnije za najnovejše informacije o urniku bogoslužja in morebitnih posebnih dogodkih, da bo vaš obisk kar se da popoln.