Primoževa kapelica

Primoževa kapelica, skromna a zgodovinsko bogata kapelica iz leta 1914, stoji na travniku domačije Primož v zaselku Sv. Jernej nad Muto, tik ob meji z Avstrijo in neposredno ob nekdanjem mejnem prehodu (MPP). Gre za manjši verski objekt, ki ga Google uvršča med kraje čaščenja in verske objekte, dostopen obiskovalcem vse dni v letu, saj je odprt 24 ur na dan. Kljub svoji majhnosti pa predstavlja pomemben del kulturne in sakralne dediščine Koroške regije, zlasti za prebivalce občine Muta in okoliških vasi.

Kapelica je zidana iz opeke, na zunanji strani ima dve niši, streha pa je dvokapnica, pokrita s šitlni – tradicionalnimi lesenimi skodlami, značilnimi za alpsko-arhitekturno dediščino tega dela Slovenije. V notranjosti je prostor polkrožno obokan, vhod pa zapirajo železnokovane duri, izdelane v kovaškem slogu, ki so se ohranile vse od prvotne postavitve. Ta detajl priča o ročni izdelavi in lokalnem mojstrstvu, ki je bilo značilno za začetek 20. stoletja na tem območju.

Največjo pozornost obiskovalca pritegnejo notranje freske, ki so bile leta 1988 obnovljene in še danes razkrivajo svojo polno lepoto. V sredini notranjosti je freska Svete družine, na levi strani je upodobljen sv. Janez Krstnik, na desni pa sv. Martina. Te slikarije predstavljajo klasično ikonografsko zasnovo manjših kapelic v slovenskem podeželskem prostoru in odražajo versko tradicijo, ki je skozi stoletja oblikovala življenje vaščanov. Žal pa enake sreče niso bile deležne zunanje freske, ki so bile nekoč prav tako bogato okrašene.

Na zunanjih stenah Primoževe kapelice so bili nekoč upodobljeni sv. Jernej (po katerem nosi ime tudi kraj Sv. Jernej nad Muto), sv. Izidor (zavetnik kmetov) in na zadnji strani sv. križ z napisom »Sveti križ nebeški ključ«. Te zunanje freske so zaradi vremenskih vplivov in zanemarjanja danes komajda vidne oziroma povsem izginile, kar predstavlja veliko izgubo za lokalno kulturno dediščino. Obiskovalci, ki danes pridejo do kapelice, lahko le s težavo razberejo sledi nekdanje barvitosti, ki je nekoč krasila to majhno stavbo na sončnem travniku.

Posebno mesto v zgodovini te kapelice zavzema nekdaj tradicionalna procesija, ki je potekala po vrhu med šolo, Primožem in Herkom vse do križa, nato pa se je vrnila nazaj proti cerkvi. Ta spomladanska procesija je bila pomemben del verskega življenja lokalne skupnosti, saj je povezovala več svetih točk v pokrajini in združevala vaščane v skupnem molitvenem dogodku. Danes se ta procesija žal ne izvaja več, kar pomeni, da je Primoževa kapelica izgubila del svoje nekdanje obredne funkcije in je postala predvsem spomenik preteklosti.

Za tiste, ki iščejo redne svete maše in bogoslužja, je treba vedeti, da Primoževa kapelica ni farna cerkev in v njej praviloma ne potekajo redne maše. Najbližja župnijska cerkev, kjer se lahko udeležite nedeljskih in prazničnih bogoslužij, je v župniji Muta oziroma v sosednjih župnijah na območju Radljega ob Dravi. Pred obiskom je zato priporočljivo, da se o urnikih maš v omenjenih cerkvah pozanimate pri lokalnem župnišču ali na spletnih straneh Škofije Maribor, ki pokriva to območje Koroške. Kljub temu pa Primoževa kapelica ostaja pomembna točka za romarje, ljubitelje sakralne umetnosti in pohodnike, ki raziskujejo kulturno dediščino Koroške.

Za obisk tega kraja čaščenja ni treba plačati vstopnine, prav tako ni treba predhodno najavljati obiska. Dostop je mogoč peš, z avtomobilom pa pridete po lokalni cesti do domačije Primož, kjer lahko parkirate v neposredni bližini. Kapelica se nahaja na odprtem travniku, zato je obisk priporočljiv v suhem vremenu. Okolica ponuja čudovite razglede na hribovito pokrajino ob meji z Avstrijo, kar naredi obisk še posebej privlačen za tiste, ki cenijo naravo v kombinaciji s kulturno dediščino.

Kar zadeva kritičen pogled na Primoževo kapelico, je treba izpostaviti predvsem pereče vprašanje propadanja zunanjih fresk. Čeprav je bila kapelica leta 1988 obnovljena, očitno obnova ni zajela popolne zaščite zunanjih poslikav, zaradi česar so danes skoraj povsem nevidne. To je velika škoda, saj so zunanje freske pomemben del ne le estetske, temveč tudi zgodovinske in verske vrednosti objekta. Prav tako bi bilo smiselno, da bi lokalna skupnost oziroma pristojne institucije za zaščito kulturne dediščine razmislile o dodatni obnovi, ki bi vključevala restavriranje izginulih fresk in morebiti ponovno vzpostavitev nekdanje procesijske poti.

Pozitivna plat tega verskega objekta je njegova dostopnost 24 ur na dan, kar pomeni, da ga lahko obiščete kadarkoli – zgodaj zjutraj, pozno zvečer ali ob kateremkoli drugem času. To je še posebej dragoceno za tiste, ki iščejo miren prostor za molitev, meditacijo ali preprosto za trenutek zase v naravi. Poleg tega kapelica zaradi svoje lege na pragu Avstrije predstavlja zanimivo postojanko tudi za čezmejne obiskovalce, ki raziskujejo skupno kulturno in versko dediščino tega obmejnega prostora.

Primoževa kapelica tako ni le kapela, temveč pričevalec stoletja stare tradicije vere, skupnosti in podeželskega življenja na Koroškem. Njene freske, arhitektura in zgodovinska procesija pripovedujejo zgodbo o ljudeh, ki so v zahtevnih pogojih obmejnega življenja gradili svoja verska središča in skrbeli za njihovo ohranjanje. Čeprav danes ni več prizorišče rednih bogoslužij, ostaja pomemben del sakralne krajine in vabi k obisku vse, ki jih zanima avtentična slovenska verska dediščina. Če se boste odpravili na pot, priporočam, da si ogledate tudi bližnje cerkve v Muti in okolici, kjer lahko ujamete tudi redne maše ter doživite bogatejše bogoslužno izkustvo, ki ga ta majhna, a duhovno bogata kapelica zaradi svoje skromne narave ne more več ponuditi.