Podružnična cerkev svetega Mohorja in Fortunata

Na samem razpotju zgodovinskih poti, nedaleč od starega prelaza Trojane, se v vasi Zideh dviga skromna, a izjemno dragocena podružnična cerkev svetega Mohorja in Fortunata. Gre za verski objekt, ki na prvi pogled ne razkriva takoj vsega svojega bogastva, a vstop v njeno notranjost razkrije plasti zgodovine, umetnosti in pobožnosti, ki segajo vse do konca 15. stoletja. Tisti, ki iščejo mir, kontemplacijo in pristno duhovno izkušnjo v okviru manj turističnih, a globoko avtentičnih svetišč, pogosto naletijo prav na to dragoceno zgradbo, ki jo domačini s spoštovanjem ohranjajo že več kot pet stoletij.

Najstarejši zapisani datum, povezan s to cerkvijo, je leto 1499, ko je bila posvečena. Že samo to dejstvo uvršča objekt med najstarejše ohranjene verske objekte v tem delu osrednje Slovenije. Stavba združuje dve popolnoma različni arhitekturni tradiciji: prezbiterij (tisti del cerkve, kjer stoji glavni oltar, rezerviran za duhovnika in najsvetejše obrede) je ohranjen v gotskem slogu, medtem ko je ladja, kjer sedi verno občestvo, prezidana v baročnem duhu. Prav to sobivanje gotike in baroka ustvarja posebno notranjo dinamiko, ki jo obiskovalci občutijo takoj, ko prestopijo prag.

Notranjost cerkve svetega Mohorja in Fortunata je opremljena večinoma z baročnim inventarjem iz 17. in delno iz 18. stoletja. Glavna pozornost pa je namenjena dvema mojstrovinam, zaradi katerih se ta kraj uvršča med pomembne postojanke za ljubitelje sakralne umetnosti. Prva so freske v prezbiteriju, ki jih pripisujejo anonimnemu slikarju, znanemu pod imenom Leonard, delujočemu na Kranjskem v sredini 15. stoletja. Njegova roka je vidna v figurativnih prizorih, ki krasijo stene, in predstavlja vrhunec poznosrednjeveškega slikarstva na tem območju. Druga mojstrovina je veliki oltar, ki spada v skupino tako imenovanih zlatih oltarjev – izjemno redkih in izjemno dragocenih del, pri katerih so kipi, reliefi in okrasni elementi bogato pozlačeni. V tronu oltarja stojita kipa svetega Mohorja in svetega Fortunata, dveh zgodnjekrščanskih mučencev in zavetnikov ljubljanske nadškofije, katerima je cerkev tudi posvečena.

Sveti Mohor in sveti Fortunat sodita med najpomembnejše zavetniške svetnike na Slovenskem. Njuno češčenje sega v zgodnje srednjeveško obdobje, povezano z razširjanjem krščanstva po naših krajih. Prvotno sta bila čaščena v Ogleju (Akvileji) in v Benetkah, od koder se je njuna verska tradicija širila proti notranjosti dežele. Tako je njuna prisotnost v tej majhni vasi Zideh del širše duhovne mreže, ki povezuje različne cerkve, kapele in župnije v zgodovinski pokrajini. Spoznavanje zavetnikov cerkve je za številne obiskovalce priložnost za poglobitev razumevanja lokalne duhovne zgodovine.

Za tiste, ki želijo pri cerkvi dejavno sodelovati pri verskem življenju, je treba vedeti, da gre za podružnično cerkev, kar pomeni, da sveta maša tu ni vsak dan. Redne nedeljske maše in praznične svete maše se običajno opravljajo po vnaprej določenem urniku bogoslužja, ki je vezan na lokalno župnijo, nekajkrat letno ob posebnih priložnostih (žegnanje, god zavetnikov, prazniki). Zato je pred načrtovanim obiskom pametno preveriti urnik maš pri pristojni župniji, ki upravlja s to cerkvijo. Na ta način se izognete razočaranju, saj je cerkev sicer odprta in dostopna tudi zunaj časa bogoslužja, a za tiste, ki iščejo pristno duhovno izkušnjo, je udeležba pri sveti maši nekaj povsem drugega kot samostojen ogled zgradbe.

Do cerkve pridemo po preprosti, a slikoviti poti. Iz starega prelaza Trojane, kjer se cesta odcepi proti Šentgotardu, se odpravimo po lokalni cesti, ki se kmalu začne vzpenjati. Cerkev stoji na manjšem hribčku, kar ji daje izrazito vidno prisotnost v pokrajini. Dostop je mogoč z osebnim avtomobilom, peš ali s kolesom, pri čemer je zadnja kilometra za nekatere obiskovalce edini pravi način, da doživijo mir tega kraja. Parkiranje je urejeno ob vznožju hriba, hoja do cerkve pa je kratka in nezahtevna, primerna tudi za družine z otroki in starejše obiskovalce.

Z vidika obiskovalca je vredno omeniti nekaj praktičnih podrobnosti. Cerkev svetega Mohorja in Fortunata je v dopoldanskem času pogosto odprta za individualne obiskovalce, popoldne pa je dostop odvisen od dogovora z lokalnim ključarjem ali župnikom. Ker gre za aktivni verski objekt, velja osnovno spoštovanje: tih in spodoben vstop, primerna oblačila in upoštevanje morebitnih znakov, ki opozarjajo na verske obrede v teku. Za skupinske obiske ali vodene oglede po cerkvi je smiselno vnaprejšnje dogovarjanje, saj je objekt pogosto v zasebni verski oskrbi.

Med prednostmi, ki jih obiskovalci najpogosteje izpostavljajo, so nedvomno izjemna umetniška vrednost, zlasti redkost zlatih oltarjev v tako majhnem objektu, ohranjeni gotski prezbiterij, mir in tišina, ki ju nudi oddaljena lega, ter duhovna molitvena klima, ki prevlada ob vstopu. Za mnoge je prav ta kombinacija kulturne dediščine in živega verskega prostora tisto, zaradi česar se vračajo.

Po drugi strani pa je treba upoštevati tudi nekaj omejitev. Ker gre za podružnično cerkev, urnik maš ni tako razvejan kot v večjih župnijskih cerkvah; obiskovalci, ki iščejo redno nedeljsko bogoslužje, morajo včasih svojo udeležbo prilagoditi razporedu ali pa se odpraviti v sosednjo župnijo. Dostop do cerkve je nekoliko skrit, zato je smiselno uporabiti navigacijo ali se pozanimati pri domačinih, saj table niso vedno jasno vidne. V zimskem in jesenskem času je treba računati na krajšo dnevno svetlobo, kar omejuje čas ogleda pozno popoldne, zlasti za tiste, ki prihajajo od daleč.

Za ljubitelje sakralne umetnosti, raziskovalce kulturne dediščine in tiste, ki iščejo tišino za molitev ali osebno kontemplacijo, je podružnična cerkev svetega Mohorja in Fortunata v Zideh kraj, ki ga velja uvrstiti na seznam manj znanih, a izjemno bogatih postojank na verskem in kulturnem zemljevidu Slovenije. Ne gre za spektakularno cerkev, ki bi navdušila na prvi pogled, temveč za tempelj, ki svojo moč razkrije postopoma – ob pozornem opazovanju fresk, zlatih oltarjev in tihe gotske arhitekture.

Preden se odpravite na pot, si priskrbite informacije o urniku bogoslužja pri pristojni župniji, preverite vremenske razmere ter si vzemite dovolj časa, da doživite ta prostor v njegovem polnem sijaju. Majhna vložek časa in poti se povrne v izkušnji, ki jo boste težko pozabili. Ne glede na to, ali vas vodi želja po molitvi, raziskovanju zgodovine ali preprostem iskanju miru, vas ta cerkev sprejme odprtih vrat in odprtega srca.