Cerkev Sv. Egidija

Cerkev Sv. Egidija v Preložah je manjša, a duhovno izjemno živa podružnična cerkev, ki stoji na prisojnem vzpetini nad istoimensko vasjo v občini Ilirska Bistrica, na skrajnem jugozahodnem robu Slovenije. Posvečena je svetemu Egidiju (latinsko Aegidius), krščanskemu menihu in spremljevalcu iz 7. stoletja, ki je eden izmed štirinajstih svetih pomočnikov in je v slovenskem podeželskem prostoru med najbolj češčenimi zavetniki. Njegov god, 1. september, je za lokalno skupnost poseben praznik, ki ga verniki vsako leto obeležijo s slovesnostjo, procesijo in druženjem ob cerkvi.

Cerkev Sv. Egidija Prelože uvrščamo med tipične primorske podeželske sakralne stavbe: preprosta, enoladijska zasnova z zvonikom nad vhodom, bel omet, ki ga obroblja kamnita talna linija, ter streha, krit s korci ali opeko. Notranjost ohranja tisto pristno, domačnostno vzdušje, ki ga imajo številne vaške cerkve po Notranjski in Primorski – lesen glavni oltar zavetnika, prižnica, kipa svetnikov ob straneh in prijetna poltema, ki jo preseže le dnevna svetloba skozi ozka okna. Tisti, ki ceni pristnost in tišino pred mestnim vrvežem, tukaj najde točno tisto, kar išče: preprosto lepoto brez turistične inscenacije.

Za obiskovalce, ki iščejo urnik maš v cerkvi Sv. Egidija, je treba vedeti, da gre za podružnično cerkev župnije Prem. Nedeljske maše in praznična bogoslužja zato praviloma niso vsako nedeljo v tej cerkvi, temveč se odvijajo po razporedu, ki ga določi omenjena župnija. V času poletja in ob večjih praznikih – še zlasti okrog sv. Egidija 1. septembra, na veliko noč, binkošti, Marijine praznike in božične praznike – pa se v Preložah zvrstijo dodatne svete maše, ki so za lokalno skupnost in romarje iz sosednjih vasi ključnega pomena. Za točen urnik bogoslužja je zato priporočljivo poklicati v župnijo Prem ali preveriti obvestila na oglasni deski ob cerkvi, saj se razpored lahko spreminja glede na liturgično leto in lokalne potrebe.

Tipičen urnik maš v tej okolici, ki velja za številne podružnične cerkve v ilirskobistriški občini, vključuje:

• Delavniške maše (ponedeljek–petek): običajno zjutraj, okrog 7.00 ali 8.00, večinoma v matični župnijski cerkvi, kamor se verniki vozijo ali hodijo peš.
• soboto: v nekaterih tednih tudi večerna sveta maša ob 19.00 ali 20.00, ki nadomešča nedeljsko bogoslužje.
• Nedeljske maše: v matični cerkvi župnije Prem ob 8.00 (zgodnja) in 10.00 (glavna), v cerkvi Sv. Egidija v Preložah pa po posebnem koledarju, običajno enkrat ali dvakrat mesečno, pogosteje v poletnem času.
• slovesne maše ob godu sv. Egidija (1. september): posebna slovesna sveta maša s procesijo, petjem in druženjem.

Tovrsten urnik verskih obredov ima svoje prednosti in slabosti. Po eni strani ponuja pristen stik z lokalno skupnostjo, ki se zbere v cerkvi le ob točno določenih dnevih, kar daje vsaki sveti maši praznični značaj. Po drugi strani pa je za turiste ali obiskovalce, ki niso domačini, razpored manj predvidljiv in zahteva predhodno poizvedbo. Za tistega, ki potuje skozi ta del Slovenije in želi ujeti mašo v manjši, tihi cerkvi, je Cerkev Sv. Egidija vredna postanka, a načrtovanje obiska je pametno opraviti vnaprej.

Kdor se odpravi na ogled, naj si vzame čas tudi za sprehod po sami vasi. Prelože ležijo na razgledni polici nad dolino reke Reke, na stičišču treh pokrajin – Notranjske, Primorske in deloma Hrvaške Istre. Cerkev same predstavljajo naravno razgledno točko, saj se od nje odpira pogled na bližnji Snežnik, na obronke Javornikov in na zelene doline, ki se poleti prelivajo v sivino burje. V poletnih mesecih je okolica prijetno zelena, jeseni pa doživi posebno barvitost, ki jo številni obiskovalci primerjajo z bosansko-hercegovskimi pokrajinami.

Pozitivne lastnosti, ki jih obiskovalci in domačini najpogosteje izpostavljajo:

• mir in tišina, ki ju je v tej cerkvi v izobilju, daleč od mestnega hrupa in turističnih tokov;
• pristna arhitektura, brez pretiranih baročnih dodatkov, ki jo odlikuje skromna, a čista primorska sakralna zasnova;
• prijaznost lokalne skupnosti, ki sprejme obiskovalce z odprtimi vrati in pripravljenostjo deliti informacije o zgodovini kraja;
• slovesnosti ob godu sv. Egidija, ki so eni najlepših ljudskih praznikov v občini in združujejo verski obred, petje ljudskih pesmi in skupno druženje;
• dostopnost – do Prelož vodi urejena cesta, parkirišče je na voljo v vasi, do same cerkve pa vodi kratka pešpot.

Po drugi strani pa je treba upoštevati tudi nekatere omejitve:

• urnik maš je omejen, kar zahteva predhodno poizvedbo za tiste, ki želijo biti prisotni pri sveti maši;
• turistična infrastruktura v vasi je skromna – ni gostilne, trgovine ali informacijske točke, zato je treba morebitno osvežitev načrtovati vnaprej;
• javni prevoz do Prelož je redek, zato je lastni prevoz ali organiziran izlet praktično nujen;
• cerkev ni muzej, zato vodnikov ali zaposlenih, ki bi podajali podrobne zgodovinske razlage, ni na voljo – vsebinske informacije je mogoče dobiti le pri lokalnem duhovniku ali v župniji Prem;
• zimske razmere lahko otežijo dostop, saj je lahko cesta v višjih predelih zasnežena ali poledenela.

Cerkev Sv. Egidija v Preložah je torej kraj, ki nagovarja predvsem tiste, ki iščejo duhovno zbranost, stik s podeželsko Slovenijo in pripravljenost sprejeti preprostost brez dodatkov. Njena vrednost ni v razkošju, temveč v pristnosti – v tihi priprošnji, ki jo verniki že stoletja polagajo k svojemu zavetniku, v zvonu, ki se razlegne po dolini ob jutranjih in večernih urah, in v skupnosti, ki kljub majhnemu številu prebivalcev ohranja verske običaje žive. Za romarje, ljubitelje sakralne dediščine in vse, ki si želijo pobega iz vsakdanjika, je obisk te cerkve izkušnja, ki ostane v spominu.

Če se odločite za obisk, priporočam, da si predhodno pridobite informacije o točnem urniku maš v župniji Prem, da pridete na nedeljsko sveto mašo ali pa izkoristite čas za tiho molitev, sprehod po vasi in razgled s cerkvenega hriba. Cerkev Sv. Egidija je ena tistih slovenskih cerkva, ki s svojo skromnostjo sporoča prav to, kar je bistvo: da prostor srečanja z Bogom ne potrebuje veličine, temveč odprto srce.