ČE ME LJUBITE, BOSTE SPOLNJEVALI MOJE ZAPOVEDI – Jn 14,15

Kako spraviti ljubezen in zapovedi skupaj? Ljubezen ne more biti abstraktna. Obstaja le v konkretni obliki. Potrebuje določen jezik in geste, po katerih se pokaže –bolj v delih kot v besedah. Vsaka ljubezen zahteva svoje poti, tudi meje, praktično svoje obrede (sestavljene iz besed in dejanj).

Iz Jezusa veje hrepenenje po pravi ljubezni; ne po romantičnih izpovedih, ampak po konkretnih gestah. In kaj imajo pri tem zapovedi? Zapovedi so meje, ki nam pomagajo izraziti, da smo še v določenem odnosu; pomagajo nam, da ne širimo mej in se ne izgubimo. Otroci pokažejo ljubezen do staršev bolj z upoštevanjem njihovih naukov kot z izrečenimi besedami. Tudi odrasli med seboj iz ljubezni upoštevamo določene meje v odnosih. Že v raju je zapoved, da Adam in Eva ne smeta jesti od določenega drevesa, pomenila izraz pristnega odnosa z Bogom; Izraelsko ljudstvo je dobilodeset zapovedi, da bi z življenjem po njih Bogu izkazovali ljubezen, in Jezus je vse to združil v zapoved ljubezni do Boga, bližnjih in sebe. S tem je prestavil poudarek z zunanjih zapovedi na zapovedi srca. Ko odhaja, vabi učence, da preidejo iz časovnega sobivanja v večnost sobivanja v srcu.

Jezusovim učencem bo odsotnost Jezusa naredila prostor za prejem daru intimne in trajne navzočnosti Svetega Duha v njihovih srcih. Ta bo njihov in naš advokat, ki posreduje v naše dobro v procesu, ki ga svet vodi proti nam. Te globoke ljubezni ne more videti vsak. Po-svet-než se namreč ustavi na površini stvari in ne pride do preiskovanja srca, zato ni sposoben videti Božje navzočnosti, čeprav je skrita v vseh stvareh. Kdor išče le neposredni užitek, zadovoljitev in prilaščanje, ne dojema globine odnosov.

Jezus govori jezik, ki se izrazi s predlogom »v«: »Jaz sem v Očetu in vi v meni in jaz v vas« (Jn 14,20). Kdor je pozoren le na zunanjost, ne bo nikoli mogel dojeti lepote intimnosti z Bogom, ki so je sposobna naša srca; tega prelivanja Ljubezni iz Očeta v Sina in iz njega v nas in po nas naprej v svet.

Pripravil: dr. Marjan Turnšek