Prva nedelja v septembru se imenuje tudi angelska nedelja.
Sloviti katoliški mislec Romano Guardini je zapisal: “Angel je najbolj zgodaj ustvarjena Božja stvar. Njegovo bitje je silna moč. Če se prikaže človeku, se njegova prva beseda glasi: ‘Ne boj se!’ – kar pomeni toliko kot trditev, da on sam daje moč … Med Bogom in njim vlada soglasje, saj angel skrbi za to, kar je svetega v človeku, ki mu je izročen od Boga.”
Obstoj angelov je verska resnica
Obstoj duhovnih, netelesnih bitij, ki jih Sveto pismo imenuje angeli, je verska resnica. Pričevanje Svetega pisma je tako jasno kakor verska izročila. Angeli so čisto duhovna, od Boga ustvarjena bitja, ki imajo razum in voljo. Angeli niso telesni in niso umrljivi, pač pa stalno živijo v Božji navzočnosti; ljudem posredujejo Božjo voljo in Božje varstvo.
“Angel,” je zapisal nekdanji papež Benedikt XVI., “je tako rekoč osebna misel, s katero se Bog obrača k meni.” Obenem so angeli povsem obrnjeni k svojemu Stvarniku. Gorijo od ljubezni do njega in mu služijo noč in dan. Njihova hvalnica se nikoli ne konča.
Angele lahko kličemo na pomoč in jih prosimo za priprošnjo pri Bogu. Vsak človek dobi od Boga angela varuha, zato je moliti k angelu varuhu zase in za druge dobro in smiselno.
Angeli v Svetem pismu
Podlaga za češčenje angelov je sporočilo Svetega pisma. Pojavljajo se tako v Stari kot v Novi zavezi. Prisotni so že od stvarjenja naprej in so vedno v službi uresničevanja odrešenjskega Božjega načrta. Angeli vodijo Božje ljudstvo, naznanjajo rojstva in poklicanosti, pomagajo prerokom … Končno angel Gabrijel oznani rojstvo Jezusovega predhodnika in rojstvo Jezusa samega. Celotno življenje Cerkve je deležno blagoslova skrivnostne in mogočne angelske podpore.
Le kaj počnejo angeli?
Na temelju Svetega pisma je teolog Francisco Suárez vlogo angelov varuhov v odnosu do nas povzel takole: angeli odstranjujejo nevarnosti, ki ogrožajo naše telo in dušo, ter nas nagibljejo k temu, da delamo dobro in se varujemo hudega. Od nas odstranjujejo napade hudobnih duhov in zmanjšujejo moč njihovih skušnjav. Angeli naše molitve tudi prinašajo pred Božje obličje in pred Bogom prosijo za nas.
Češčenje angelov
Češčenje angelov kot osebnih varuhov slehernega človeka se je v Cerkvi uveljavljalo postopoma. Na Zahodu je postalo bolj izrazito zlasti od 9. stoletja naprej. Vse do 15. stoletja pa je bilo v bogoslužju povezano s praznikom nadangela sv. Mihaela 29. septembra. Poseben praznik angelov varuhov so uvedli najprej v Španiji v 15. stoletju. Od tam se je razširil v Francijo in deloma drugam po Evropi.
Papež Pavel V. je leta 1608 dovolil za vso Cerkev rimskega obreda obhajati praznik angelov varuhov na prvi prosti dan po sv. Mihaelu, torej na 2. oktober. Klemen IX. je leta 1667 določil, naj bo praznik angelov varuhov na prvo nedeljo v septembru in pri nas je ta nedelja dobila ime “angelska nedelja”.
Stare molitve, namenjene angelom
Sveti angel, varuh moj je ena prvih molitev, ki se jih naučijo otroci. Že v zgodovini pa so se oblikovale razne molitve, premnoge posvečene tudi angelom. Veliko od teh je zbranih v knjigi Marije Stanonik: Stare slovenske molitve.
Izbrali smo tri, ki si jih lahko prisvojite za svoje:
Marija, lahko noč.
Pošlji šest angelčkov za pomoč.
Dva v vznožje,
dva v vzglavje,
enega pa na vsako stran.
Varujte me, branite me,
zjutraj pa zbudite me.
Z mano zjutraj
rano vstane
angel moj,
hodi vedno z mano,
vedno je z menoj.Angel me pokrije,
ko se noč stori,
in ko dan zasije,
zopet me zbudi.Angel me varuje
zvesto dan in noč,
v srce me raduje
Božja ta pomoč.
Sveti angel, lahko noč,
ti me varuj celo noč,
če pa jaz umrla bom,
pelji me v nebeški dom.
Vir: Aleteia
Za vas objavil:
Življenje je lepo, zato karkoli se ti zgodi, nikoli ne pozabi živeti!
Živeti je ena najbolj redkih stvari na tem svetu, saj večina ljudi samo obstaja. – Marcus Aurelius
