Hrvatje so marali na prvega uradno razglašenega hrvaškega svetnika čakati do leta 1970. Tedaj je papež Pavel VI. za svetnika slovensko razglasil hrvaškega frančiškana p. Nikolaja Tavelića.
Nebeški zavetnik hrvaškega ljudstva se je rodil okoli leta 1340 v Šibeniku na Hrvaškem v plemiški družini. Že kmalu je vstopil v frančiškanski red in bil leta 1365 posvečen v duhovnika.
P. Nikolaj je v sedemdesetih letih 14. stoletja v Bosni kot misijonar spreobračal bogomile, to je krivoverce (veja katarov), v pravo vero. Tu je spoznal p. Deodata, s katerim se je leta 1383 odpravil v Sveto deželo in se naselil v frančiškanskem samostanu na Sionu.
Naučil se je arabščine in se posvetil romarjem, ubogim in bolnim – vse pa je potekalo pod budnim očesom muslimanskih zavojevalcev.
Po zgledu sv. Frančiška Asiškega je želel skupaj s svojima sobratoma p. Deodatom in p. Petrom iz Francije ter p. Štefanom iz Italije spreobrniti h krščanstvu jeruzalemskega voditelja Saracenov, to je muslimanskih Arabcev. Ta pa se je razjezil in ukazal, naj jih vržejo v ječo in mučijo, da se bodo odpovedali svoji veri.
14. novembra 1391 je p. Nikolaj skupaj s tremi sobrati muslimane javno pozval k spreobrnjenju v krščansko vero, razjarjena muslimanska množica pa je planila nanje in jih razsekala z meči. Tako so vsi umrli mučeniške smrti.
Papež Leon XIII. je p. Nikolaja Tavelića skupaj s tremi sobrati leta 1889 razglasil za blažene, Pavel VI. pa jih je leta 1970 razglasil za svetnike.
Za vas objavil:
Življenje je lepo, zato karkoli se ti zgodi, nikoli ne pozabi živeti!
Živeti je ena najbolj redkih stvari na tem svetu, saj večina ljudi samo obstaja. – Marcus Aurelius